fbpx

Ekonomista sesula Golobovo energetsko natolcevanje in odnos do gospodarstva

Predsednik Gibanje svoboda Robert Golob (foto: STA)

“Kako poniglavo Golob nagovarja volivce. Obljublja poceni plin za gospodinjstva, gospodarstvo bi pa pustil, da propade. Ljudje brez služb tudi poceni plina ne morejo kupiti,” je zadnji elektro oligarhov nastop na Kanalu A komentiral prvi obraz oddaje Kdo vam laže Boris Tomašič. 

V zadnjem soočenju na Kanalu A družbe Pro plus smo bili priča novi populistični, predvsem pa zaskrbljujoči izjavi elektro oligarha Roberta Goloba, ki je jasno pokazala na to, kako zelo mu je mar za slovenske državljane: “Mi načrt, da bo do embarga do jeseni prišlo že imamo: v Gibanju svoboda že imamo načrt, kako preživeti, kako poskrbeti za prebivalce in prebivalke. Medtem ko se bo morala industrija odločiti, ali je cena plina …

Kot je še prepričan elektro oligarh, imamo plina dovolj v evropskih skladiščih in je zakupljen. Golob meni, da lahko z njim doma preskrbimo vse Slovence in Slovenke in da je prav, da jim zagotovimo ta energent po reguliranih cenah, kar je dolžnost države, industrija pa se bo odločala, ali plin iz novih virov – Alžirije, iz Katarja, ustreza njihovim poslovnim modelom. Prepričan je, da se bodo nekateri industrialci odločili drugače, da jim ta plin ne ustreza.

Terminal za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) in navezovalni plinovod na otoku Krku (Foto: STA)

Jasno je, da so ljudje, zaposleni v podjetjih, v gospodarstvu, kjer tudi prejemajo plače, zato je njihovo preživetje odvisno tudi od preživetja gospodarstva, ki pa naj se po Golobovem prepričanju znajde kar samo (!!!). Jasno je tudi, da podjetja z davki polnijo državni proračun in še bi lahko naštevali. Gre ali za Golobovo neumnost ali pa za golo populistično natolcevanje. Izjava je približno tako srhljiva kot tista, da bi bilo Slovencem treba omejiti konzumacijo mesa.

“Če bo klima naravnana proti podjetjem, proti podjetništvu, proti trgom, potem se nam ne piše dobro”
Za mnenje smo povprašali ekonomista Anžeta Burgerja: “Glede na eksogeni zunanji šok in veliko vlogo podjetij, gospodarstva, je smiselno v okviru fiskalnih zmožnosti na ravni Slovenije in EU, da pomagamo najbolj ogroženim skupinam ljudi in tudi podjetjem, ker so ljudje v podjetjih zaposleni in ker je dobrobit, blaginja ljudi odvisna od proizvodnje oziroma dodane vrednosti, ki jo podjetja ustvarjajo.” Burgerju se zdi, da je na levem političnem polu že dolgo časa popularna neka retorika, uperjena proti gospodarstvu, pri čemer se izpostavlja samo negativne stvari, neke ekscese.

Stranka akademskih buržujev, mestne smetane, ki ni v skrbeh za preživetje: Levica, koordinator Luka Mesec. (Foto: STA)

Burger meni, da se moramo zavedati, da so kljub našim občutkom in vtisom, ki jih dobivamo iz medijev, te negativne stvari prej izjema kot pravilo. V večini primerov podjetja povsem korektno poslujejo in imajo do zaposlenih korektne odnose. Pogosto gre za populizem za namen pridobivanja glasov, povečanja všečnosti, težje pa je soditi, koliko takšnim izjavam dejansko verjamejo posamezni politiki. “Je pa zagotovo škodljivo, da se s takšno dialektiko pojavljajo v javnosti, ker to ostane pri ljudeh. In če bo klima naravnana proti podjetjem, proti podjetništvu, proti trgom, potem se nam ne piše dobro. Potem se bomo vrnili v neke druge čase, v katerih pa izgine tudi svoboda, ne le blaginja.” 

Zelo preprosto je: Gospodarstvo smo ljudje!
Zadevo je komentiral tudi politični komentator in dober poznavalec gospodarske politike Tomaž Štih: “Zelo preprosto je. Gospodarstvo smo ljudje. Več kot gospodarstvo stane energija, manj je denarja za plače. Gospodarstvo niso le državni monopolisti, ki od države kupujejo poceni elektriko in jo dražje prodajajo ljudem, ampak tudi mikrodružbe in družinska podjetja, kjer se vsakih sto evrov konkretno pozna. Učinkoviti ukrepi blaženja krize morajo biti zato sistemski in brez izjem. Naluknjanega čolna se ne rešuje tako, da eno luknjo zamašite, dveh pa ne.

Domen Mezeg