fbpx

Kakšna zaušnica Golobu: Rebalans proračuna je nerealističen, tvegan, neustrezen in nezanesljiv! Nižje tudi plače!

Predsednik vlade Robert Golob. (foto: sta)

Fiskalni svet je objavil oceno predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2022, ki ga je Golobova vlada v začetku tega meseca potrdila. Ocenil ga je za nerealističnega, tveganega in neustreznega. Ekonomisti so mnenja, da bo primanjkljaj verjetno manjši od predvidenega, če pa rebalans bo realiziran, bo to s stališča racionalnosti porabe glede na razmere neustrezno. Poleg tega pa ob vseh dražitvah povprečne plače padajo. Povprečna plača za julij je bila namreč nižja od plače za junij. V primerjavi z lanskim julijem, še v času vlade Janeza Janše, je bila plača letos realno v bruto znesku nižja za sedem odstotkov, v neto pa za šest odstotkov.

“Predlog rebalansa implicitno predvideva izrazito okrepitev rasti porabe ob koncu leta, tudi nepovezane z investicijskimi načrti, ki nima podlage v trenutno veljavnih ukrepih. Obseg porabe, kjer poleg enkratnih dejavnikov izločimo še učinek investicij, naj bi se letos povečal za 11,4 odstotka oziroma za 1,2 milijarde evrov, kar bi bilo rekordno visoko. Takšna rast bi občutno presegla srednjeročno vzdržno rast, določeno s trenutno ocenjeno dolgoročno rastjo potencialnega proizvoda na ravni okoli 4,5 odstotka,” opozarja fiskalni svet, ki ga vodi Davorin Kračun.

Iz predloga rebalansa izhaja, da naj bi bilo v zadnjih štirih mesecih realiziranega 1,7 milijarde evrov primanjkljaja, ki naj bi bil le deloma posledica ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje.

Predlog rebalansa je nerealističen
Predlog rebalansa ekonomisti ocenjujejo kot nerealističen, saj bo verjetno primanjkljaj manjši od predvidenega, a bodo s tem osnove za jesenske proračunske dokumente za leti 2023 in 2024 postavljene previsoko. V primeru dejanske realizacije pa predlog ocenjujejo kot tveganega s stališča racionalnosti porabe in zaradi ekspanzivne naravnanosti tudi kot neustreznega glede na trenutne makroekonomske razmere, ki so kljub negotovostim po trenutno razpoložljivih podatkih še vedno ugodne.

Povečala se bodo tveganja
Hkrati bi se z izvajanjem začrtane fiskalne politike povečala tudi tveganja za daljše vztrajanje visoke inflacije in za oddaljevanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. “Ta tveganja se zaradi omenjenih preseganj rasti porabe, ki se pojavljajo v več zaporednih letih, stopnjujejo in nakazujejo strukturne pritiske na javne finance,” opozarja fiskalni svet. Skupna rast porabe naj bi se sicer upočasnila, brez učinka enkratnih dejavnikov pa vidno okrepila. Skupna poraba naj bi se skupno zvišala za 2,3 odstotka (lani za 13,4 odstotka), poraba brez enkratnih dejavnikov, povezanih z epidemijo in draginjo, pa za 16,2 odstotka (lani za 8,6 odstotka).

Fiskalni svet (foto:sta)

Odhodki za blažitev posledic epidemije naj bi letos znašali 1,1 milijarde evrov, od tega v zadnjih štirih mesecih 450 milijonov evrov. Neposredni učinek ukrepov za blažitev posledic draginje naj bi letos znašal 380 milijonov evrov, od tega v zadnjih štirih mesecih leta 214 milijonov evrov.

Odmik od proračunskega načrtovanja
Fiskalni svet dodaja, da odločitev za pripravo rebalansa ločeno od spremembe proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti pomeni tudi ponoven odmik od srednjeročnega proračunskega načrtovanja, ki predstavlja osnovo za pripravo celovite in skladne fiskalne politike. Hkrati rebalans tudi ne upošteva osveženih makroekonomskih napovedi v celoti, kar ob izrazito negotovih razmerah dodatno prispeva k nezanesljivosti predstavljenih javnofinančnih načrtov.

Povprečna plača za julij nižja od plače za junij
Povprečna bruto plača za julij je znašala 2002,27 evra, neto plača pa 1304,01 evra. Od plače za junij sta bili nižji, nominalno za 0,3 odstotka, realno pa za 1,3 odstotka. Povprečna bruto plača je bila najvišja v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, znašala je 2862,05 evra, so sporočili s statističnega urada. V primerjavi z lanskim julijem je bila plača v bruto znesku nominalno višja za 3,2 odstotka oz. v neto znesku za 4,3 odstotka. Realno je bila v bruto znesku nižja za sedem odstotkov, v neto pa za šest odstotkov.

Sara Kovač