fbpx

Golobovemu socializmu se je sedaj odrekla še Ameriška gospodarska zbornica

Predsednik vlade Robert Golob. Vir: STA

Slovenija beleži odlične gospodarske rezultate. Dve leti Janševe vlade, ki je podjetjem prijazno kljub krizi in denarnim transferjem nižala davke in debirokratiziralo postopke je naredilo svoje. Slovensko gospodarstvo je vsaj dve leti zadihalo z obema pljučnima kriloma. A kaj se nam obeta z novo socialistično vlado?

 Obseg bruto domačega proizvoda Slovenije se je v drugem letošnjem četrtletju na letni ravni sicer povečal za 8,2 odstotka. K temu je pripomoglo domače in tuje povpraševanje. Na rast domače potrošnje je v tem obdobju najbolj ugodno vplivala potrošnja gospodinjstev, na tuje pa storitvena menjava, pravijo na državnem statističnem uradu (SURS).

Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pa opozarja, da razpoložljivi podatki za začetek tretjega četrtletja kažejo, da se je julija nadaljeval trend zniževanja zaupanja v gospodarstvo, predvsem zaupanja potrošnikov in v predelovalnih dejavnostih. Zaupanje je padlo pod dolgoročno povprečje, kar po oceni urada nakazuje na umirjanje aktivnosti. Zaupanje potrošnikov se je znižalo celo na najnižjo raven po začetku epidemije covida-19, kar na Umarju povezujejo s slabšanjem kupne moči gospodinjstev zaradi naraščajočih cen. Na nizko zaupanje v predelovalnih dejavnostih pa še naprej vplivajo ozka grla pri dobavi surovin, višanje cen surovin in energentov ter negativni učinki rusko-ukrajinske vojne.

Socialistični ukrepi
Spomnimo, koalicija namerava že s 1. januarjem 2023 razveljavili določbe letošnje novele zakona o dohodnini. Pustili bodo le splošno dohodninsko olajšavo v višini 4.500 evrov. Vse drugo bodo razveljavili, kar pomeni, da bodo plače efektivno manjše, če pa bo podjetnik želel biti konkurenčen na področju zaposlovanja v primerjavi s tujimi delodajalci, bo moral plačati višje davke na delo. Poleg tega bodo delodajalce obremenili še z višjim davkom na dobiček pravnih oseb, kar je sicer ono od priporočil OECD, a ne hkrati z višjo obremenitvijo plač, kot si to predstavljajo v koaliciji

Prav tako so napovedali zvišanje davkov na najemnine, kar bo dodatno znižalo gospodarsko aktivnost. Tudi ta prispevek sicer predvideva OECD skupaj z manjšo davčno obremeitvijo plač, vlada pa želi davek uvesti davke na plače pa ne zmanjšati ampak celo zvišati. V novi koaliciji napovedujejo tudi progresivno obdavčitev celotnega premoženja državljanov. Tovrstne namere ekonomisti označujejo kot precej nevarno in unikatno rešitev v svetu – ta naj bi znašal vse do 1.5 odstotka.  Na tak način bi še več sposobne delovne sile iskal priložnost v tujini, saj si ljudje pač ne želijo, da država v desetih letih poleg vseh drugih davščin še dodatno pobere 14 odstotkov vsega njihovega premoženja.

Gospodarstvo pa dodatno dušijo z nesmiselno birokracijo, kot je nedavna napoved skrajno levega ministra Mesca o obvezni evidenci prihoda v službo in odhoda iz službe, t. i. štempljanje, ki ne bo rešilo težave delavskega izkoriščanja, hkrati pa bo poštenim delodajalcem povzroča dodatno delo in stroške. Tak način dela je prav tako povsem izven okvirjev sodobnega dela, ko vedno več delavcev delo opravlja projektno, na terenu, velikokrat pa od doma.

Pozivi AmChan – ukrepi vlade gredo v napačno smer
V poslovnem združenju AmCham Slovenija opozarjajo, da predlagana novela zakona o dohodnini ne predstavlja koraka naprej v smeri prizadevanj za ugodnejše poslovno okolje in večjo konkurenčnost. Predlog novele Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA), ki je bil podan v javno razpravo, po njihovem mnenju ne predstavlja koraka naprej v smeri prizadevanj za ugodnejše poslovno okolje in večjo konkurenčnost Slovenije v mednarodnem prostoru. Opozarjajo, da brez razvojno usmerjene davčne politike v Sloveniji, ki vključuje tudi razbremenitev plač tistih, ki prinašajo gospodarstvu najvišjo dodano vrednost, ne bomo dosegli preboja, obdržali visoko izobraženih ljudi ter zadržali in privabili podjetji, ki ustvarjajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Odločna razbremenitev plač je potrebna za razvojni preboj in višanje dodane vrednosti v gospodarstvu
Gospodarstvo že leta opozarja in poziva k razbremenitvi plač zaposlenih, tudi tistih v višjih dohodninskih razredih. Delo v Sloveniji je namreč v primerjavi s primerljivimi evropskimi državami davčno nadpovprečno visoko obremenjeno, predvsem tisto v višjih dohodninskih razredih. Posledično to zavira razvoj in konkurenčnost slovenskega gospodarstva, ki je zelo odprto in tekmuje v globalni tekmi – tako za nove priložnosti kot za talente.

AmCham (foto: STA)

Opozorila pred ponovnim dvigom zadnjega dohodninskega razreda
V AmCham komisijah opozarjajo predvsem na posledice ponovnega dviga davčne stopnje v zadnjem, 5. dohodninskem razredu s sedanjih 45 % na 50 %, kar bi pomenilo, da bi bili dohodki nad 74.000 EUR obdavčeni s 50 % davčno stopnjo, medtem, ko se denimo najvišji dohodninski razred v Nemčiji začne pri 277.825 EUR, nad to mejo pa je obdavčitev 45-odstotna, ki čemer se sklicujejo na podatke iz časopisa Finance.

Pozivi k uvedbi socialno-razvojne kapice
Gospodarstveniki in davčna stroka že vrsto let pozivajo k uvedbi socialno-razvojne kapice na prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Menijo, da je to nujno potrebna investicija Slovenije, če želimo (p)ostati država, v kateri bodo naša podjetja lahko razvijala vrhunske izdelke in storitve, omogočala talentom in razvijalcem, da ostanejo v Sloveniji ter da bodo slovenska in mednarodna podjetja odpirala in obdržala razvojne centre in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo.

Predlagajo, da se v 5. razredu davčna stopnja obdrži na 45%, hkrati pa predlagajo uvedbo socialno-razvojne kapice pri 2,5 kratniku povprečne plače – torej pri 4.600 EUR bruto, kar vključuje tudi kadre, kot so programerji, IKT strokovnjaki, inženirji in drugi, ki jih podjetja potrebujejo za preboj in dvig dodane vrednosti, kar je nujen predpogoj za uspešnost gospodarstva in s tem tudi višanje vseh plač. Vse kaže, da gredo trenutni ukrepi Golobove vlade ravno v nasprotno smer večje obremenitve uveljavljenih strokovnjakov, kar jih bo na daljši rok odgnalo v tujino.

Predlagane spremembe vodijo v še večje pomanjkanje (visoko)kvalificirane delovne sile
Predlagane spremembe v noveli Zakona o dohodnini, kot so nižanje splošne davčne olajšave, povečana davčna stopnja v najvišjem dohodninskem razredu ter povečana obdavčitev nagrade iz naslova poslovne uspešnosti, skrbijo predvsem v časih, ko je eden od glavnih izzivov večine podjetij v Sloveniji občutno pomanjkanje (visoko)kvalificirane delovne sile, kar velja predvsem za področje IKT-ja in drugih inženirskih industrij, ki so ključne za razvoj gospodarstva v prihodnosti.

Podjetja, ki delujejo v Sloveniji, se za kadre in talente borijo na mednarodnih trgih. Trenutno uveljavljeni postopki zaposlovanja tujcev so že tako predlogi in preveč kompleksni, kar onemogoča hitrejše prilaganje tržnim razmeram in tako posledično prinaša negativen vpliv na konkurenčnost, neugodna davčna politika pa bo po mnenju komisij položaj še dodatno poslabšala.

Obdavčitev prodaje lastnih deležev kot dividend le nad pragom 10 %
Pri dohodkih iz kapitala se ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru odsvojitve delnic ali deležev v okviru pridobivanja lastnih delnic oziroma deležev družbe kot dividend. S tem se zmanjšuje možnost ohranjanja lastništva podjetij v rokah domačih lastnikov in zaposlenih, kar lahko na dolgi rok osiromaši narod, prav tako pa se ne izkoristi vseh multiplikativnih učinkov razvoja lokalnega okolja.

AmChan predlaga ohranitev veljavne rešitve, ki povečuje  priložnost za krepitev delavskega lastništva v Sloveniji. Podpirajo predlog Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), da bi možnost prodaje lastnih deležev omejili na 10 odstotkov, kolikor lahko znaša odstotek lastnih delnic pri delniških družbah, skladno z Zakonom o gospodarskih družbah. Kar bi presegalo navedeni prag pa bi se obdavčilo kot dividenda.

Za razvojno naravnano gospodarstvo je potrebno razvojno naravnano in predvidljivo davčno okolje
Slovenija mora ustvariti okolje, ki bo omogočilo, da bodo talenti razvijali svoje sposobnosti in jih nadgrajevali z različnimi veščinami. Obstoječ Zakon o dohodnini, ki je bil sprejet v času Janševe vlade je bil pomemben signal, da si podjetij, ki imajo dolgoročen namen vlaganja in odpiranja delovnih mest v Sloveniji, želimo.

AmChan je izrazil bojazen, da bi predlog novele Zakona o dohodnini, ki izničuje vse pridobitve prejšnje novele, zarezal v srednji razred; ob višanju davkov se bo kapital namreč še bolj umaknil, na dolgi rok pa to pomeni tudi manj denarja za javne servise kot so šolstvo, zdravstvo, javna uprava.

Zato Vlado pozivajo, da ponovno premisli o zgoraj omenjenih določilih predloga  in vzpostavi razvojno naravnano gospodarsko politiko, katere pomemben del je tudi razvojno naravnano davčno okolje. Prav tako pa opozarjajo na pomen stabilnosti in predvidljivosti davčnega okolja, torej celovitosti davčne reforme, ki bi omogočila davčnim zavezancem, da lahko bolje predvidijo svoje obveznosti na daljše časovno obdobje in ne na nenehne spremembe.

Predsednik vlade Janez Janša (Foto: Kabinet predsednika vlade)

Kako dolgo bo lahko vlada še jadrala na uspehih Janševe vlade?
Vprašanje, ki si ga zastavljajo ekonomisti je, kako dolgo bo lahko nova vlada jadrala na uspehih podjetništvu prijazne vlade Janeza Janše, če bo res sprejela vse zakone, ki jih predvideva koalicijska pogodba. Skoraj vsi ukrepi, ki so jih napovedali so naleteli na hude kritike gospodarstvenikov, gospodarskih združenj in strokovnjakov.

Edini, ki napovedane davčne in strukturne spremembe pozdravljajo so skrajno levi sindikati, ki so bili v času prejšnje vlade tudi edini, ki so se borili za nižje plače delavcev, kar je svetovni unikum sindikalnega delovanja. Iz vidika globalne recesije, ki se neizbežno približuje z zaskrbljenostjo zremo v prihodnost, kljub trenutnim vzpodbudnim rezultatom gospodarstva.

Gospodarstvo namreč deluje v ciklih. Prvi pravi učinki morebitnih političnih ukrepov se poznajo komaj čez (vsaj) leto dni. Tako obstaja velika možnost, da bomo učinke socialistično-egalitarističnih reform Golobove vlade dočakali komaj ko bomo že globoko v recesiji.

Andrej Žitnik