fbpx

Bodo sindikati podpirali siromašenje delavcev z najnižjimi plačami?!

Sindikalistka Lidija Jerkič podpira nižanje plač delavcev? (Foto: STA)

Vlada Roberta Goloba se je ekonomije lotila na dveh koncih. Najprej z reformo davčne zakonodaje, ki vsem prinaša nižje plače, tudi tistim z najnižjimi prihodki, nato pa še na regulatorni ravni, z Meščevim predlogom obveznega “štepljanja” na delovnem mestu. Oba ukrepa sta naletela na odpor tako pri ljudeh kot pri stanovskih organizacijah, z žalostno izjemo slovenskih sindikatov, ki se zavzeto borijo za znižanje plač, kot so javno naznanili v preteklem mandatu, ko so nasprotovali Janševi davčni reformi, ki je vsem zvišala plače. Bodo torej sindikati sedaj, ko so znani izračuni nove davčne zakonodaje Golobove vlade, in bodo vsi – tudi delavci z najnižjimi plačami – zaslužili manj, siromašenje delavcev podpirali še naprej?

Robert Golob je pred prihodom na oblast napovedal, da bo razveljavil Janševo davčno reformo. Svoje videnje je utemeljil v nekem medijskem nastopu pred volitvami: “Jaz res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen da bi imel več denarja na računu in bi ga mogoče zapravljal za večje neumnosti.” Danes vemo, kako bo njegova davčna reforma tudi videti v praksi. Nastradali bodo tako tisti z najnižjimi prihodki, saj se dohodninska lestvica ne bo več usklajevala z inflacijo. Najrevnejši bodo imeli na letni ravni že naslednje leto okoli 100 evrov manj, v naslednjih letih pa še veliko več. Če bo novela zakona sprejeta, bo pod udarom tudi srednji razred in tisti z najvišjimi prihodki.

Anže Burger pravi, da gre za antireformo. “Nov predlog davčne zakonodaje gre v napačno smer. Prejšnja ureditev je bila bolj primerna, saj je zmanjševala davčne obremenitve dela, zlasti bolj produktivnega dela, kjer imamo težave v Sloveniji težave s konkurenčnostjo.  Nikakor ne uspemo postati atraktivna lokacija za delovna mesta z višjo dodano vrednostjo, višjimi plačami, ker smo, kar se tiče davčne obremenitve, predragi. Ta antireforma, ki je zdaj v proceduri je korak v napačno smer, je vsekakor slaba za dolgoročni razvoj Slovenije,” je pojasnil profesor.

Želi Mesec spremeniti zasebni sektor v javno upravo?
Profesorja smo povprašali tudi, kaj meni o ukrepu, ki ga pripravljajo na ministrstvu za delo. Kot vemo, se ta trenutek zbirajo predlogi za reformo, ki bi v prihodnje privatne družbe obvezala, da dosledno in obvezno beležijo vsako minuto oddelanega časa. Na napoved so se že odzvali podjetniki, dr. Aleš Štrancar, direktor ajdovskega podjetja Bia Separations, je ob napovedi šaljivo dejal, da je sedaj svoboda in da bomo v imenu svobode morali tudi beležiti, kolikokrat smo šli med delom na stranišče. Burger je o tem povedal: “Ukrep beleženja delovnega časa se mi zdi preveliko poseganje v ekonomsko svobodo podjetij in drugih ekonomskih subjektov. Če govorimo o privatnih gospodarskih družbah je to njihova stvar, kako beležijo, delo in čas svojih zaposlenih, ali dovolijo več ali manj pavze za kosilo, prilagodljiv delovni čas.”  Pove še, da je proti modernim trendom fleksibilnega delovnega časa, ko lahko del zaposlenih svoje obveznostih opravlja tudi iz druge lokacije, tudi od doma. “Ukrep je popolnoma neprimeren času, v katerem živimo,” zaključi.

Obeta se nam zelo težavna jesen!
“Glede na zelo visoko inflacijo, dosedanje zviševanje obrestih mer ter draginjo hrane, energentov in drugih surovin lahko pričakujemo zelo težavno jesen. Dodatno zviševanje obrestnih mer tako FED-a, kot ECB-ja, bo podražilo zadolževanje, to bo zmanjšalo razpoložljivi dohodek gospodinjstvom in podjetjem, zaradi tega lahko nižjo potrošnjo in nižje investicije, to pa bo ohladilo gospodarsko aktivnost. Bo sicer vplivalo na znižanje inflacije, vsaj v tistem delu, ki ni odvisen od ponudbenih faktorjev, povezanih z vojno v Ukrajini in omejitvami dobave energentov. Težko se bomo izognili vsaj ohladitvi gospodarske aktivnosti, če ne celo recesiji. V najbolj razvitih državah je do te že prišlo, tehnično gledano, je bila negativna rast že zabeležena dve zaporedni četrtletji. Podobni obeti veljajo tudi za EU,” pove Burger.

Pred koncem še doda, da bo v prihodnje težavno, saj se je nabralo preveč negativnih dejavnikov –  od zaostrovanja denarne politike, oskrbe z energenti in draginjo, ničelno rastjo Kitajske in njenimi težavami s preskrbnini verigami ter nepremičninskim sektorjem, ki poka po šivih, visoko zadolženostjo držav v razvoju, do katere je prišlo zaradi nizke cene zadolževanja, močnim dolarjem, vse to deluje zaviralno na gospodarsko aktivnost in tudi na sentiment potrošnikov in investitorjev.

Kaj o vsem skupaj menijo sindikati?
V uvodu članka smo zapisali, da so v času Janševe vlade slovenski sindikati nasprotovali davčni reformi. Glede na nove izračune, ki so jih pripravili v časniku Finance in smo jih objavili v članku z naslovom Toliko bo vaša plača nižja zaradi vlade Roberta Goloba – temu ne bodo ubežali niti tisti z najnižjimi plačami!, se namreč tudi tistim, ki naj bi jih sindikati primarno zastopali, torej zaposlenim z najnižjimi prihodki, ne obeta nič dobrega. Iz tega razloga smo jim poslali naslednja novinarska vprašanja:

      • Ali podpirate predlog davčne zakonodaje, ki po novih izračunih, ki so se pojavili v medijih, dejansko zmanjšuje prihodke najslabše plačanih v državi?
      • Ali menite, da je ukrep, ki dejansko zmanjšuje razpoložljivi dohodek najrevnejših, primeren ukrep v času draženja osnovnih življenjskih potrebščin?
      • Ali menite, da je zviševanje davkov, v času, ko se iz Slovenije izseljujejo visoko izobraženi kadri, primeren ukrep?
    1. Njihov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.

      Andrej Žitnik