fbpx

Ekonomist Burger ob sprejetju rekordnega proračuna: “To vodi do visokih obrestnih mer, visoke rasti cen in visokega javnega dolga”

Ekonomist Anže Burger (Foto: STA)

“Glede na napovedi o gospodarski rasti za naslednji dve leti (1,4 % in 2,6 %) ocenjujem, da vlada izvaja izrazito pretirano ekspanzivno fiskalno politiko. To je ekonomsko neutemeljeno, saj spodjeda ukrepe denarne politike v boju proti visoki, vztrajni in široko osnovani inflaciji ter vodi do situacije visokih obrestnih mer, visoke rasti cen in visokega javnega dolga,” je opozoril ekonomist Anže Burger. 

Državni zbor je včeraj potrdil dva državna proračuna za prihajajoči leti. Poraba bo prihodnje leto znašala kar 16,69 milijarde evrov in bo najvišja doslej, zatem bo nekoliko upadla. Rezerve za financiranje ukrepov, ki se nanašajo na posledice energetske krize, so visoke, primanjkljaj pa se bo v prihajajočem letu dvignil na 5,3 odstotka BDP. Leto pozneje pa naj bi po predvidevanjih znašal manj kot 3 odstotke, poroča STA.

Sprejetja proračuna je komentiral ekonomist in akademik Anže Burger: “Glede na napovedi o gospodarski rasti za naslednji dve leti (1,4 % in 2,6 %) ocenjujem, da vlada izvaja izrazito pretirano ekspanzivno fiskalno politiko. To je ekonomsko neutemeljeno, saj spodjeda ukrepe denarne politike v boju proti visoki, vztrajni in široko osnovani inflaciji ter vodi do situacije visokih obrestnih mer, visoke rasti cen in visokega javnega dolga.”

Minister za finance Klemen Boštjančič finančno pogreza Slovenijo. (Foto: STA)

Stabilizacija javnega dolga proti mejni vrednosti 60 odstotkov BDP bi lahko bila v prihodnjih letih precej hitrejša. Od leta 2017 so se proračunski izdatki kot delež BDP povečali z 21 na 27 odstotkov BDP v letu 2023 glede na sprejeti proračun 2023 in napovedi BDP UMAR. Izdatke države kot delež BDP bi morali zniževati, še meni Burger, saj le tako lahko ohranimo ekonomsko in osebno svobodo posameznikov in podjetij ter izboljšamo poslovno okolje in konkurenčnost države.

“Vprašljiva je tudi verodostojnost načrtovanega črpanja domačih in evropskih sredstev” 
Ekonomista skrbi predvsem predvidena stopnja rasti tekočih izdatkov države do leta 2024, ki je dvakrat večja od predhodnih let. Vprašljiva je tudi verodostojnost načrtovanega črpanja domačih in evropskih sredstev za investicije. V primeru milejšega ohlajanja gospodarske aktivnosti oblikovane rezerve sicer omogočajo manjšo porabo od načrtovane rekordne v naslednjem letu, glede na izkušnje iz preteklih let pa bo tudi realizacija odhodkov nižja od načrtovane, tako da bo lahko dejanski primanjkljaj manjši od načrtovanega.

Domen Mezeg