fbpx

Še več razlogov za optimizem: Gospodarske napovedi za Slovenijo ostajajo dobre

Foto: Pixabay

Urad za makroekonomske analize in razvoj – Umar na podlagi mesečnega poročila za junij ugotavlja, da obeti za gospodarsko rast ostajajo ugodni, večina kratkoročnih kazalnikov pa izkazuje visoke medletne rasti, tudi na račun okrepljene gospodarske aktivnosti v mednarodnem okolju. V času epidemije pa je bil izvoz manj prizadet od pričakovanega, analitiki pa pričakujejo tudi nadaljnjo rast v skladu s strategijo cepljenja. Od lanskega leta so se izboljšale tudi razmere na trgu dela, saj je število brezposelnih in delovno aktivnih skoraj enako kot v obdobju pred krizo. 

Po znižanju v prvem je v drugem četrtletju gospodarska aktivnost evrskega območja, glede na razpoložljive gospodarske kazalnike, precej okrevala. Sestavljeni kazalnik vodij nabave PMI je maja in junija nakazoval izrazit odboj aktivnosti v storitvenih dejavnostih ter nadaljevanje ugodnih gibanj v predelovalnih dejavnostih. Junija se je v vseh dejavnostih močno izboljšala tudi gospodarska klima. Po pričakovanjih mednarodnih institucij se bo rast v drugi polovici leta zaradi napredka pri cepljenju še okrepila: napovedana je 4,6- oziroma 4,8-odstotna rast, podobna naj bi bila tudi v prihodnjem letu. Kljub motnjam v svetovnih dobavnih verigah se je nadaljevala tudi rast svetovne blagovne trgovine, kar naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih.

Podatki o izvoznem delu gospodarstva, ki je bil v epidemiji manj prizadet, kažejo, da se je slovenski izvozni tržni delež na trgu EU v prvem letošnjem četrtletju še okrepil. Obsega blagovne menjave in proizvodnje predelovalnih dejavnosti sta sicer ob mesečnem znižanju tudi maja precej presegla primerljive ravni izpred začetka epidemije. Junija so se ponovno izboljšala tudi izvozna pričakovanja, nadaljevanje ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva pa nakazujeta tudi obseg prometa tovornih vozil po slovenskih avtocestah in poraba elektrike. Oba sta bila medletno višja, pri čemer je prvi že presegel raven iz enakega obdobja 2019, drugi pa ob okrevanju turizma zaostanek zmanjšuje.

Slika je simbolična. (Foto: FURS)

Zaupanje v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu je v primerjavi z letom prej ostalo visoko. Tudi prehodni podatki o prihodku v trgovini in storitvenih dejavnostih za maj ter podatki o prodaji po davčnem potrjevanju računov za junij nakazujejo rast. Vse to je posledica sproščanja ukrepov v tem delu gospodarstva, ki je vplivalo na izboljšanje kazalnikov zaupanja v trgovini in storitvenih dejavnostih. Zaupanje potrošnikov je še nizko, a se v zadnjih mesecih izboljšuje. Vse to ob boljših razmerah na trgu dela kaže tudi na višjo zasebno potrošnjo. Gospodinjstva so bila v zadnjem letu tudi zaradi negotovosti previdna pri trošenju, ob ohranjanju razmeroma visokega razpoložljivega dohodka pa se je obseg njihovih bančnih depozitov precej povečal in je maja znašal skoraj 24 milijard evrov.

Epidemija je zapirala, a hkrati tudi odpirala nove možnosti
V razširjeni raziskavi družbe Mastercard je kar 92 odstotkov slovenskih podjetnikov dejalo, da je epidemija nanje vplivala, na številne tudi močno. Kar 77 odstotkov jih je zapadlo v likvidnostne težave, 27 odstotkov pa jih je v obdobju od lanskega marca postalo kreditno nesposobnih. Težave so se z drugim valom še poglobile, številna podjetja pa so se s spremembo strategije prilagodila razmeram na trgu in iskala nove možnosti. “Epidemija je po eni strani omejila fizično poslovanje podjetij, tako malih kot večjih, po drugi strani pa jim je dala pospešek v smislu iskanja novih prodajnih poti, prilagoditve digitalnih predstavitev rešitev, razmisleka o ustreznostih poslovnih modelov in morebitnih prilagoditvah itn.,” so za Delo pojasnili v javni agenciji za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije Spirit.

Foto: Pixabay

Ob krčenju gospodarstva in padanju povpraševanja so se podjetja znašla pred zahtevno nalogo, po besedah agencije Spirit pa so pri iskanju novih možnosti bolj fleksibilna manjša podjetja. Večja podjetja so v tem primeru bolj agilna, a je vseeno njihova prednost pred manjšimi ta, da lahko uporabijo več razpoložljivih sredstev. “Zagotovo pa so padci povpraševanja in posledične prilagoditve najzahtevnejši. Še najtežja pa je negotovost glede trajanja razmer, ki onemogoča sprejemanje pravih odločitev,” so še poudarili. Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek ob spodbudnih podatkih iz gospodarstva poudarja, da si želijo na ministrstvu še naprej ohranjati rast gospodarstva in se bo v jeseni boril, da bo gospodarstvo ostalo odprto. “Precepljenost prebivalstva bo za okrevanje gospodarstva ključnega pomena,” pa v javnosti že nekaj časa poleg Počivalška poudarja tudi nekdanji minister za gospodarstvo Matej Lahovnik.

Razmere na trgu dela so precej boljše kot lani, število brezposelnih in delovno aktivnih je skoraj enako kot pred krizo
Ob sezonskih vplivih, ki letos niso bistveno odstopali od obdobja pred epidemijo, to povezujemo s postopnim sproščanjem zajezitvenih ukrepov in gospodarskim okrevanjem. Konec junija je bilo brezposelnih 71.094 oseb, kar petina manj kot pred letom in podobno kot konec junija 2019. Najvišji medletni upad je bil v sektorjih, ki so jih zajezitveni ukrepi najbolj prizadeli – gostinstvo in druge raznovrstne dejavnosti; v zdravstvu in socialnem varstvu pa se je zaposlenost najbolj povišala. Zaradi nizke brezposelnosti in rasti gospodarstva pa se podjetja soočajo z mankom ustreznega kadra, predvsem v logistiki, gostinstvu, skladiščenju in ostalih dejavnosti. “Krpamo. Ni kuharjev, natakarjev, voznikov, mehanikov, skladiščnikov,” je pojasnil eden izmed podjetnikov.

Foto: STA

Cene hrane in storitev so junija ostale medletno nižje, vendar za lanskimi ravnmi zaostajajo vse manj. Medletna rast cen poltrajnega blaga se je ohranila okrog doseženih ravni, rast cen trajnega blaga pa se je v primerjavi s predhodnim mesecem skoraj prepolovila. Prispevek cen energentov, ki je sicer ob visokem medletnem povečanju cen naftnih derivatov, največ prispevajo k trenutni inflaciji, se je junija precej zmanjšal zaradi učinka osnove. Medletna rast cen industrijskih proizvodov slovenskih proizvajalcev se je maja še krepila in bila pri 3,5 odstotka najvišja po letu 2011. K rasti so največ prispevale višje cene surovin, med temi so bile cene v proizvodnji kovin medletno višje za 15 odstotkov.

Skupni primanjkljaj konsolidirane bilance javnih financ je v prvih petih mesecih znašal 1.266 mio evrov in bil nekoliko manjši kot pred letom
Kot še na koncu opredeljuje Umar, so bili prihodki v prvih petih mesecih medletno višji za petino, ob postopnem sproščanju zajezitvenih ukrepov so se povečali predvsem davčni prihodki. Med odhodki so se medletno najbolj povišali odhodki za plače in tekoče transferje, predvsem na račun izplačil za izvajanje ukrepov za omilitev posledic drugega vala epidemije. Neto položaj državnega proračuna Republike Slovenije do proračuna EU je bil v prvih petih mesecih pozitiven.

Sara Rančigaj