fbpx

UMAR: V tretjem četrtletju je gospodarska aktivnost presegla svojo predkrizno raven!

Foto: Pixabay

Urad za makroekonomske analize in razvoj ugotavlja, da je BDP z rastjo 4,8 odstotka glede na tretje četrtletje 2020 in z rastjo 1,3 odstotka glede na drugo četrtletje presegel svojo predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019. Da bo Slovenija nadaljevala svojo rast BDP, pa je v prvi vrsti pomembna ugodna zdravstvena situacija in premišljeni ukrepi za blaženje posledic epidemije s strani vlade. “Na nadaljnjo gospodarsko aktivnost bo še naprej pomembno vplivala celotna zdravstvena situacija, nadaljnje prilagajanje podjetij in potrošnikov ter premišljeno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije,” je dejala direktorica UMAR-ja Maja Bednaš.

Kot smo pred dnevi poročali, je bil po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije BDP v tretjem četrtletju (po desezoniranih podatkih) višji za 4,8 odstotka kot v tretjem četrtletju 2020 in za 1,3 odstotka višji kot v drugem četrtletju 2021. Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Urad za makroekonomske analize in razvoj – UMAR. “S tem je BDP presegel svojo predkrizno raven iz zadnjega četrtletja 2019,” so pojasnili.

Gibanja so odražala nadaljevanje sproščanja zajezitvenih ukrepov, prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram, hkrati pa so na dejavnosti, vezane na mednarodno menjavo (zlasti izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti), že vplivale motnje v dobavnih verigah, zato se je rast tu upočasnila. Sicer so te dejavnosti, na katere so imeli zajezitveni ukrepi na splošno manjši vpliv, podobno kot izvoz in uvoz blaga, predkrizno raven večinoma dosegle že konec lanskega leta. Četrtletno sta prav tako zrasla tudi uvoz in izvoz storitev, slednji sicer predvsem zaradi nižjega obsega potovanj še vedno zaostaja za predkriznimi ravnmi.

V tretjem četrtletju je bila četrtletna rast aktivnosti v EU višja kot v Sloveniji, medletna pa je bila v Sloveniji ponovno višja. (Vir: UMAR)

Medletna rast investicij v osnovna sredstva je ostala visoka, v gradbeništvu pa je bila aktivnost po četrtletnem zmanjševanju v prvi polovici leta v tretjem četrtletju višja. Ob nadaljnjem sproščanju omejitvenih ukrepov je še naprej rasla trgovina na drobno, okrevanje pa so nadaljevale tudi razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo, ki pa za ravnjo pred epidemijo še vedno zaostajajo. Skladno z rastjo v teh segmentih se je krepila tudi zasebna potrošnja.

Okrevanje se je nadaljevalo tako v Sloveniji kot v EU-27, četrtletna rast gospodarske aktivnosti pa je bila v EU višja (2,1 odstotka, prilagojeno za sezono in delovne dni). V primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem pa je bila rast višja v Sloveniji (v EU-27 3,9 odstotka po desezoniranih podatkih). Skupno je BDP v devetih mesecih medletno zrasel za 7,4 odstotka (po nedesezorniarnih podatkih), v EU za 5,1 odstotka.

“V tretjem četrtletju se tako izraziteje krepi domača potrošnja in storitvene dejavnosti, povezane s trošenjem prebivalstva. Ob sproščanju nekaterih omejitvenih ukrepov v poletnih mesecih je k temu prispevalo tudi nadaljnje prilagajanje gospodarstva in prebivalstva spremenjenim razmeram, prav tako je bil pozitiven vpliv unovčevanja lanskih in letošnjih bonov,” je aktualne podatke komentirala direktorica UMAR-ja Maja Bednaš.

Direktorica UMAR-ja Maja Bednaš. (Foto: STA)

Rast se umirja zaradi epidemičnih razmer
Na podlagi razpoložljivih podatkov ocenjujejo, da se v zadnjem četrtletju rast umirja kot posledica zaostrovanja epidemičnih razmer in omejitev na strani ponudbe. Zaupanje v gospodarstvo se je oktobra in novembra malo zmanjšalo glede na drugo četrtletje, predvsem zaradi zmanjšanja kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, ki sicer ostaja pozitiven. Kazalnik zaupanja v storitvah je še nakazoval rast tudi zaradi nadaljnjega prilagajanja podjetij in potrošnikov novim razmeram in unovčevanja lanskih in letošnjih bonov, kar bi lahko znatno ublažilo negativen vpliv obstoječih omejitev in previdnejšega obnašanja prebivalstva ob velikem številu okužb s koronavirusom.

Foto: Pixabay/Matic Štojs Lomovšek

“Na nadaljnjo gospodarsko aktivnost bo še naprej pomembno vplivala celotna zdravstvena situacija, nadaljnje prilagajanje podjetij in potrošnikov ter premišljeno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije. Vedno pomembnejši dejavnik pa postajajo omejitve na strani ponudbe in hitrost njihovega razreševanja, v posameznih dejavnostih pa tudi pomanjkanje usposobljene delovne sile,” je zaključila Bednaševa.

Sara Rančigaj