fbpx

Leta 2023 tretjina sveta v recesiji – kako se bodo obnesle Golobove antireforme?

Predsednik vlade Robert Golob (Vir: zajem zaslona, Facebookov profil predsednika vlade)

Prihajajoče leto bo “težje kot leto, ki ga puščamo za sabo,” napoveduje izvršna direktorica mednarodnega izvršnega sklada Kristalina Georgieva. Razloge je po njenem mnenju iskati v treh največjih generatorjih globalne gospodarske rasti, ZDA, EU in Kitajski, vsi po vrsti se soočajo z zmanjšano gospodarsko aktivnostjo. Zaradi hkratnega opešanja v IMF pričakujejo, da se bo z recesijo “soočila tretjina globalnega gospodarstva,” škodi pa ne bodo ubežale tudi tiste države, ki se bodo recesiji uspele izogniti. “Stotine milijonov ljudi se bo počutilo, kakor da so v recesiji,” je bila črnogleda Georgieva. 

IMF je že oktobra objavil prve napovedi globalne ekonomske rasti v letu 2023, ki so vzroke za globalno upočasnitev rasti našli predvsem v vojni v Ukrajini, inflaciji in visokih obrestnih merah. Zaradi omenjenega sklopa dejavnikov IMF napoveduje, da bo kitajska gospodarska rast prvič v zadnjih 40 letih enaka ali celo nižja od povprečne globalne gospodarske rasti. K slabši gospodarski rasti Kitajske in s tem sveta bodo prispevali tudi novi vali okužb z virusom covida-19. Spomnimo, Kitajsko pretresajo novi vali epidemije po tem, ko je zaradi pritiska državljanov razrahljala nekatere omejitvene ukrepe.

“Naslednjih nekaj mesecev bo za Kitajsko zelo težkih in to bo imelo negativne posledice za njihovo gospodarsko rast, vpliv na regijo bo negativen, vpliv na globalno rast bo negativen,” je povedala Georgieva. Na drugi strani Atlantika imamo ZDA, ki so po njenem mnenju bolj odporne in se morda še lahko izognejo recesiji. Eden izmed pozitivnih indikatorjev so razmere na trgu dela, ki so v ZDA še vedno dobre, a so lahko tudi dvorezni meč. Te bi namreč lahko vodile ameriški FED do razmisleka, da je smotrno dlje obdržati visoke obrestne mere, kar bi zakasnilo gospodarsko okrevanje.

Osnova za to bo naslednja: če bodo pri FED opazili, da se bodo potrebe po delu v ZDA zmanjševale, bo to indikator, da se bo zmanjšala tudi rast cen zaradi posledično nižjega povpraševanja. Tega trenda zaenkrat sicer še ni opaziti, saj naj bi se samo v decembru v ZDA ustvarilo novih 200 tisoč služb, brezposelnost pa ostaja na rekordno nizki ravni, 3,7 odstotkih.

Georgieva še dodaja, da v primeru, da se v ZDA recesiji ne bodo uspeli izogniti, bo to občutila ena tretjina sveta.

Predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

Kako bodo na gospodarsko rast vplivale Golobove antireforme?
Po tem, ko je Slovenija v času vlade Janeza Janše leta 2021 zabeležila izjemno gospodarsko rast, ki je znašala več kot 8 odstotkov, se je ta z letošnjim letom izrazito zmanjšala. Še vedno smo rastli s 5 do 6 odstotki, za letos pa se pričakuje popolno umiritev, ta naj ne bi bila večja od enega odstotka. V Uradu za makroekonomske analize UMAR napovedujejo, da bodo umiritvi rasti botrovale predvsem negotove razmere v mednarodnem okolju in inflaciji, ki zmanjšuje kupno moč prebivalstva in posledično tudi zmanjšuje zasebno potrošnjo.

K zmanjšanju gospodarske rasti in zasebne potrošnje bo zagotovo negativno pripomogla tudi vlada Roberta Goloba. Ta je od svoje zaprisege sprejela serijo antireform, začenši z novim sporazumom s prodajalci pogonskih goriv, katerega končni izplen je bilo drastično povišanje cen bencina in dizla. Sledila je intervencija na področju prehranskih produktov, ki očitno ni prinesla nobenih izboljšanj. Golobova vlada je namreč hotela prodajalce prehrambenih izdelkov na “mehki način” prisiliti k nižjim cenam, tako da je naročila izdelavo spletne strani, ki beleži nihanje cen produktov pri različnih prodajalcih. Projekt že od začetka pestijo metodološki problemi, cena hrane pa ostaja visoka in pomembno prispeva k skupni inflaciji, ki je letos znašala več kot 10 odstotkov.

K drastičnemu znižanju gospodarske rasti bodo prav gotovo prispevale tudi izjemno visoke cene električne energije, ki hromijo tako gospodarstvo kot gospodinjstva. Samo v zadnjem četrtletju se je cena elektrike zvišala za 31 odstotkov, cena zemeljskega plina pa za 22 odstotkov. Golobov paket pomoči gospodarstvu je le to označilo kot nezadosten, predvsem pa je izrazilo razočaranje nad umanjkanjem bistvenega ukrepa – regulacije cen, s čimer bi se preprodajalcem električne energije “pristrigle peruti”, kot so se nekateri slikovito izrazili. Je bila pa vlada Roberta Goloba toliko bolj radodarna do Holdinga slovenskih elektrarn, na čelo katerega je predsednik vlade postavil lastno poročno pričo Tomaža Štoklja, malo po tem pa družbi odobrila za 500 milijonov evrov državnega poroštva. Več o drastični podražitvi cen energije lahko preberete tukaj: Zaradi brutalnih podražitev cen elektrike in zemeljskega plina tokratni december precej manj vesel.

Predstavniki vladne koalicije (Fotomontaža: Demokracija)

Davčna reforma napadla predvsem najrevnejše
Neposreden vpliv na zasebno potrošnjo posameznikov pa bo zagotovo imela tudi novela zakona o dohodnini, ki z izjemo nekaterih davčnih olajšav, ki naslavljajo mlade in družine, zmanjšuje razpoložljive prihodke vsem skupinam prebivalcev, tako bogatim kot tistim najrevnejšim. Zaradi negativnih posledic zakona se je njegova uveljavitev najprej zataknila v Državnem svetu, ki je na zakon izglasoval veto. Kmalu za tem pa sta poslanski skupini SDS in NSi odločili na pobudo domala vseh kmečkih in gospodarskih stanovskih združenj na Ustavno sodišče nasloviti zahtevo za presojo ustavnosti zakona. Koliko bodo zaradi vlade Roberta Goloba vaši prihodki nižji, si lahko pogledate tukaj: Ples se je začel! Golobova koalicija je sprejela zakon o dohodnini, ki bo vsem znižal plače.

Gal Kovač