fbpx

Leva opozicija deluje proti gospodarstvu in delavcem

Foto: Posnetek zaslona

Potem ko smo mislili, da smo od slovenske opozicije videli že vse, je zdaj presenetila z novo potezo, ki bi jo lahko milo označili s tistim “saj ni res, pa je”, so podali iztočnico na portalu Moje Posavje. Po novem namreč opozicija pri nas nasprotuje znižanju davkov, konkretneje nižji obdavčitvi plač, kar bi v praksi pomenilo višje neto plače, večje prilive v davčno blagajno oziroma v državni proračun. Kljub tveganju nižjih prihodkov v proračun na račun nižjih davkov bi morala opozicija razumeti temeljno ekonomsko načelo, da je treba davke zniževati ravno v kriznih časih, ravno nasprotno od tistega, k čemur je stremela Alenka Bratušek v času njene vlade. 

S spremembami štirih davčnih zakonov želi namreč vlada znižati obdavčitev najvišjega dohodninskega razreda iz 50 na 45 odstotkov, zvišati neobdavčeno izplačilo nagrade za poslovno uspešnost, znižati kapitalske davke na 25 odstotkov, davek iz oddajanja premoženja v najem pa na 15 odstotkov. Ob tem uvaja socialno kapico, kar je bilo od nekdaj zahteva sindikatov, dvig splošne olajšave pri dohodnini in s tem višje neto plače.

V vsaki normalni opoziciji bi znižanje davkov in posledično zvišanje plač podprli, a očitno to ne velja za našo opozicijo. Ta po načelu nasprotuj vsemu, kar predlaga vlada, pa četudi to meji na norost, kritizira vsak še tako dobronameren predlog. Predsednica SAB Alenka Bratušek je tako sinoči v oddaji TV odmevi dejala, da je ob trenutnem stanju v javnih financah, “zelo neodgovorno še dodatno nižati davčne prihodke”. Priznala je celo, da bodo plače z reformo res višje, a predlogu še vedno nasprotuje: “Res bodo plače višje, a pravice, ki jih zdaj financira država, bodo nižje,” je dejala. Razumi kdor more, pravijo na portalu Moje Posavje.

Alenka Bratušek (Foto: zajetje zaslona)

Spomnimo se maja leta 2013, ko je Slovenijo vodila Bratuškova v času največjega finančnega krča, v katerem smo se znašli zaradi finančne krize. Kot ključni ukrep oziroma rešitev je takratna vlada videla v dvigu davčne stopnje davka na dodano vrednost. Zgornjo stopnjo DDV so dvignili za dve odstotni točki z 20 na 22 odstotkov in spodnje z 8,5 na 9,5 odstotka. Poleg višjega DDV smo takrat dočakali tudi novi davek na nepremičnine, uvedel se je davek na srečke, zvišale so se sodne takse, prav tako pa so bile dodatno obdavčene sladke pijače.

Sindikati in opozicija so bili proti višanju davkov
Višanju davkov so nasprotovali sindikati in delodajalci, opozicija pa ga je označila kot “smrtni strel za že tako obubožano gospodarstvo”. Tudi koalicijske stranke niso bile najbolj navdušene nad višjim DDV in so bile bolj naklonjene tako imenovanemu kriznemu davku. Tudi v SD so dvig DDV omenjali kot skrajno možnost, a so predlog kasneje vseeno podprli. Nepovezani poslanec Andrej Čuš je leta 2017 v času vlade Mira Cerarja med gospodarsko rastjo predlagal ukinitev višjega DDV, a v državnem zboru njegov predlog ni dobil podpore.

Stroški dela strmo naraščajo vse od leta 2014 – tudi na račun višjih plač in bolje plačanih poklicev (Vir: STAT)

Nižji davki v času krize in višji davki v času gospodarske rasti je eno temeljnih ekonomskih zakonitosti
Gospodarstveniki vse vlade že dolgo opozarjajo na visoko obdavčenje plač in prispevkov, ki jih morajo delodajalci plačati za svoje delavce. Prav tako ekonomisti opozarjajo, da višanje davkov negativno vpliva na gospodarsko rast, saj je smiselno davke dvigovati takrat, ko gospodarstvo dosega višje rasti, da se slednje ne “pregreje”, kot se je v svetovnem merilu pred finančno krizo.

Obremenitve plač z davki in socialnimi prispevki so vedno višje (Vir: STAT)

Po zgornjem grafu sodeč so se davki in prispevki za plače drastično pričeli dvigovati po letu 2013, kar je posledično vplivalo na nižjo gospodarsko rast, kot bi sicer lahko bila. Prav iz tega razloga vlada želi z nižjimi davki spodbuditi gospodarstvo k čim večjemu okrevanju, po drugi strani pa poskrbeti za boljši položaj delavcev, saj bodo v tem primeru veliko bolj motivirani za delo, kakor da bi se raje odločali za socialne transferje, večja kupna moč prebivalstva pa bo posledično povečala priliv davkov.

Sara Rančigaj