fbpx

Meščevi zlovešči nameni: Razlastniniti hoče upokojene delavce Domela

Družba Domel (Vir: Facebook)

Napoved Ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luke Mesca, da se bo po novem letu ustanovil poseben direktorat za “ekonomsko demokracijo”, je postregel z marsikatero zloveščo napovedjo. Med drugim, upokojenim delavcem Domela, ki so vrednostne papirje družbe, v kateri so bili zaposleni, kupovali s svojim denarjem, grozi, da jih bo razlastninil. V prid trenutnih delavcev, ki jim upokojeni delavci delnic očitno nočejo prodati, ali pa za nakup sploh ni interesa. Za kaj se torej gre?

Namig o bližnji prihodnosti je Luka Mesec pojasnil tako: “Domelu preti nevarnost, da bodo zunanji lastniki sčasoma postali večinski lastniki, pri čemer si ti, v nasprotju z zaposlenimi, želijo predvsem visokih dividend, ne pa višjih plač in boljših delovnih razmer.” Nato je napovedal zakonodajo, ki bo “omogočila” odkup delnic od zunanjih lastnikov ter vključitev v lastništvo novih zaposlenih.

Beseda “omogočila”, ki jo je uporabil minister Mesec, je politično korektna beseda za krajo. Zakaj? Upokojeni delavci so namreč delnice zakonito kupili s svojimi lastnimi sredstvi. Kot vsak vrednostni papir, so te sedaj del zasebne lastnine upokojenih delavcev. Le-to ščiti Ustava Republike Slovenije. V 33. členu je jasno navedeno: “Zagotovljena je pravica do zasebne lastnine in dedovanja.” To pomeni, da lastnine ljudi ni mogoče arbitrarno odtujiti, ne glede na to, ali je avtor bizarnih domislic Marxa beroči minister ali ne. Še posebej pa ne v imenu nazadnjaških družbenih eksperimentov, ki Slovenijo peljejo nazaj v preteklost. Namreč, če lastniki delnic le-teh ne želijo prodati, ali pa še huje, sploh ne obstaja interesa na strani povpraševanja, torej kupcev, se tako enih kot drugih v to ne bi smelo siliti. Oboje je namreč nezakonito in protiustavno.

Za kaj se pravzaprav gre? 
Minister Mesec je nato dodatno pojasnil, da v pripravi zakonodaje naslanjajo na t. i. ESOP model. Teh je sicer veliko vrst, saj gospodarske družbe generalni koncept prilagodijo svojemu poslovanju in strukturi zaposlenih. Bistvo koncepta je, da se zaposlenim v podjetju podelijo delnice, ki jih ti potem imajo v lastni za čas opravljanja službe v podjetju ali do upokojitve. Namen tega je ustvariti finančne spodbude za dobro delo v družbi in uskladitve interesov lastnikov in zaposlenih v podjetju. Zaposleni postanejo, vsaj na papirju, delni lastniki podjetja. A kdor bi mislil, da so pridobljene delnice njihova lastnina, bi se bridko motil. Po sistemu ESOP se namreč delnice, takrat ko zaposleni zapusti družbo ali se upokoji, odkupijo in prenesejo na druge zaposlene, ki so v družbi še vedno zaposleni. Zaposleni pri tem nima nobene besede, zato je beseda “lastništvo” pri sistemu ESOP uporabljena zelo prizanesljivo. Ena izmed glavnih pritiklin resničnega lastništva je pravica do razpolaganja z lastništvom, ne le z dohodkom, ki iz tega izvira.

Foto: STA

Slovenska posebnost – prisila!
Do sedaj vse lepo in prav. Številne svetovne družbe, tudi mednarodne korporacije, čez katere ima vodstvo skrajne Levice veliko za povedati, delijo delnice svojim zaposlenim. Kot v zgornjem primeru gre za obliko spodbude k bolj efektivnemu delu in uskladitve interesov. Za razliko od sistema ESOP teh delnic nato prisilno ne odkupijo od zaposlenih. Delnice, ki si jih zaposleni pošteno zasluži, ostanejo njegove.

Tako pridemo do bistva sistema ESOP. Bistvo koncepta ni v finančnem interesu zaposlenega niti v finančnem interesu družbe. Gre za obliko preoblikovanja razmerij med zaposlenimi in lastniki v družbi, kadar gre za prostovoljen proces. V primeru, ko se lastniki z vpeljavo sistema ne strinjajo, pa gre za nasilno razlastitev v prid zaposlenih, hkrati pa na široko odpira vrata politiki v korporativno upravljanje podjetij.

Po Domelu … majhni podjetniki
Kako daleč misli iti Luka Mesec in koga vse misli “prepričati”, da je ravno ta model najprimernejši, pričajo njegove lastne besede. Za delavsko samoupravljanje (ali delno samoupravljanje), se pripravljajo mentorske sheme, program “ozaveščanja” o pozitivnih vidikih “ekonomske demokracije”, oboje pa bo usmerjeno v majhna in srednje velika podjetja. Lastnik le-teh seveda ni država. So podjetniki, samorastniki. Sedaj se jih bo skušalo prepričati, da se odpovejo deležu svojega premoženja.

Kaj se zgodi, ko se lastništvu družbe ne bodo hoteli odpovedati? Se bo ponovilo leto 1945?

Gal Kovač