fbpx

Norost EU politike: Čehom smo nakazali 2 milijona, ker ne uporabljamo dovolj obnovljivih virov

Sončni paneli (Foto: Pixabay)

“To je eden največjih idiotizmov v EU. Plačevanje kazni zaradi nekih arbitrarnih političnih norm OVE, ki jih mora država doseči. Francija, z manjšimi izpusti, plačuje OVE kazen, Nemčija, ki onesnažuje bolj, pa ne,” je kritičen analitik Mitja Iršič. 

V skladu z evropskimi predpisi bi morala Slovenija četrtino svoje energije pridobiti s pomočjo obnovljivih virov energije. Načrt ni uspel, saj smo prišli do 24,64 odstotka (leta 2021). Prav zato smo “primanjkljaj” kupili od Čehov, zanj pa odšteli nekaj več kot dva milijona evrov. Znesek je nižji kot leto pred tem, ko je bila Slovenija primorana odšteti pet milijonov evrov. Čehi so dobili naše evre, Slovenija pa v zameno ni prejela prav ničesar – niti električne energije niti česa drugega. Plačali smo jim zgolj zato, da bi prišlo do spremembe evidenc, nanašajočih se na statistične podatke, poroča N1 Slovenija.

Slovenija naj ne bi bila ravno “vzorna” država, ko gre za nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije. Evropska direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (OVE) pa od nas zahteva 25-odstotni delež obnovljivih virov v bruto končni rabi. Nakup “manjkajočega dela od Češke” je mehanizem statističnega prenosa. V skladu z mehanizmom lahko tiste države članice, ki so cilj presegle, svoje viške prodajo drugi članici, ki ji to še ni uspelo doseči. Slovenija oziroma zanjo Borzen je v ta namen s Češko za leto 2021 sklenila pogodbo v višini 9,80 evra za megavatno uro. Za statistični prenos primanjkljaja 208 gigavatnih ur energije, pridelane iz obnovljivih virov, smo odšteli 2.038.400 evrov.

Jedrska energija je tista, ki lahko Sloveniji zagotovi trajno preskrbo z elektriko. (Foto: Pixabay)

Energija je seveda ostala na Češkem, mi pa smo plačali zgolj “obnovljivost”. Leta 2020 pa smo imeli 455 gigavatnih ur premalo, za kar smo Čehom plačali pet milijonov evrov. Doseganje cilja je ključno, da lahko Slovenija še naprej koristi kohezijska sredstva. Sloveniji je dalo ponudbo še nekaj drugih evropskih držav, vendar je bila Češka najugodnejša. So pa cilji EU še mnogo bolj velikopotezni. Skupni cilj je za leto 2030 najprej znašal 32,5 odstotka OVE, trenutno pa potekajo dogovori o 40 odstotkih. Slovenija namerava do leta 2030 doseči vsaj 27-odstotni delež OVE, vendar pa bi EU Sloveniji utegnila postaviti mejo na 35 odstotkih OVE do leta 2030. Gre za izjemno ambiciozen cilj. Vsi sektorji bodo namreč potrebni korenite zelene prenove.

Domen Mezeg