fbpx

Davčna obremenitev stroškov dela je bila lani 40,2-odstotna: Sindikati pa so še vedno proti nižji obdavčitvi in višjim plačam delavcev!

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. (Foto: STA)

Da v Sloveniji nujno potrebujemo razbremenitev stroškov dela, so bili že v preteklosti prepričani številni predstavniki delavcev in delodajalci. Podatki kažejo, da je v Sloveniji višja od povprečja EU. Slovenija se tako uvršča med države z najvišjo obdavčitvijo dela. Lani je bilo za plačilo davčnih bremen namenjenih 40,2 odstotka plače. Vlada se te problematike še predobro zaveda, zato je v novem predlogu zakona podala predlog o nižjem plačilu dohodnine v naslednjih štirih letih, saj si tako želijo spodbuditi gospodarsko rast. Omenjenega predloga pa sindikati ne želijo podpreti, saj jih bolj kot pravice delavcev, skrbi proračun.

Slovenska obdavčitev plač je med višjimi v EU in je celo višja od povprečja, na kar so v preteklosti že opozarjala različna združenja in sindikati. Od stroškov dela za zaposleno osebo, ki je v letu 2020 zaslužila 67 odstotkov plače povprečne zaposlene osebe, je bilo 40,2 odstotka namenjenih za plačilo davčnih bremen, 59,8 odstotka pa za neto plačo. Davčna obremenitev v letu 2020 je bila sicer za 0,1 odstotne točke nižja kot v letu 2019.

Davčna obremenitev za samsko osebo je v letu 2020 znašala 89,4 odstotkov dodatne bruto plače v zaposlitvi. To pomeni, da so se neto dohodki samske osebe pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost povečali za 10,6 odstotkov bruto plače, kar imenujemo “past brezposelnosti”. Kazalnik “past brezposelnosti” prikazuje razliko v neto dohodkih osebe ob njenem prehodu iz brezposelnosti (nadomestilo za brezposelnost v višini 80 odstotkov bruto plače zaposlene osebe, ki prejema 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe) v zaposlenost (67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe).

Kazalniki vzpodbud plač (Vir: Statistični urad Republike Slovenije)

Ta razlika nastane zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev v zaposlitvi glede na dohodke in višje pripadajoče socialne transferje med brezposelnostjo. Davčna obremenitev plače pri prehodu iz brezposelnosti v zaposlenost za samsko osebo se je glede na leto 2019 znižala za 1,3 odstotne točke.

Davčna obremenitev višja ob prehodu na bolje plačano delovno mesto
Davčna obremenitev plače za samsko osebo je v letu 2020 znašala 50,3 odstotka dodatne bruto plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto, za par z dvema otrokoma pa sto odstotkov, kar imenujemo “past nizkih plač”. Kazalnik “past nizkih plač” prikazuje razmerje v neto dohodkih zaposlene osebe pri prehodu na višje plačano delovno mesto (s 33 odstotkov na 67 odstotkov bruto plače povprečne zaposlene osebe) zaradi višjih davkov in socialnih prispevkov ter nižjih pripadajočih socialnih transferjev glede na prejšnje nižje dohodke, posledično nižje davke in socialne prispevke in višje pripadajoče socialne transferje.

Obavčitev plač po državah EU (Vir: Eurostat)

Davčna obremenitev plače ob prehodu na bolje plačano delovno mesto se je glede na leto 2019 za samsko osebo znižala za 0,5 odstotne točke, za par z dvema otrokoma pa ostala enaka. V tem kontekstu je smiseln predlagan ukrep države o uvedbi socialne kapice, ki bi davčno obremenitev bolje plačanih delovnih mest nekoliko omilil, pri čemer bi zaustavili odhod izobraženega kadra v tujino.

Na poti v državni zbor je paket davčnih zakonov, s katerimi bi razbremenili obdavčitev plač
Vlada je v državni zbor poslala paket davčnih zakonov, po katerih se bodo davčne obremenitve plač v naslednjih štirih letih znižale. Posledično to pomeni, da bo povprečna slovenska neto plača letno višja za okoli 1250 evrov. Zaradi nižjih davkov bodo plače višje, a sindikati s tem niso zadovoljni. Sindikalna predstavnica Evelin Vesenjak je kot razlog navedla, da sindikati nasprotujejo dvigu plač delavcev, ki jih zastopajo, saj jih v tem primeru bolj skrbi, kdo bo polnil proračun.

Davčna obremenitev dela (Vir: STAT)

Če primerjamo podatke zadnjih desetih let pa lahko opazimo, da je davčna obremenitev plač v času levih vlad dejansko ves čas rasla – najbolj leta 2016 in 2018, medtem ko se je leta 2020 nekoliko znižala. Tukaj je seveda potrebno omeniti, da ne gre zgolj samo za višjo obdavčitev, temveč moramo upoštevati tudi prehode nekaterih na bolje plačana delovna mesta. Glede na odziv sindikatov na nižjo obdavčitev dohodkov pa so uporabniki Twitterja precej kritični: “Sindikati bi morali pomagati delavcem, ne pa levim političnim strankam. Ko vlada napove, da bodo plače delavcem po novem višje, se aktivirajo proti vladi. Zakaj?”

Foto: Pixabay

S spremembo zakona o dohodnini se bo po načrtu splošna olajšava postopoma zviševala vse do leta 2025, ko bo znašala 7500 evrov. Letno bodo tisti s povprečno plačo od svoje plače prejeli približno 260 evrov več na letni ravni že za naslednje leto. Vsako leto pa to pomeni še dodatnih 260 evrov več. Denimo prejemnik povprečne plače bo za leto 2022 imel 260 evrov višji dohodek, za leto 2025 pa tisoč evrov na letni ravni. 7500 evrov bi tako postala splošna olajšava, ki bi veljala vse od leta 2025 dalje. Več o predlogu davčnih sprememb in spodbudah pa si lahko preberete tukaj.

Z nižjo obdavčitvijo plač do višje gospodarske rasti
Vlada poudarja, da si želi z nižjo obdavčitvijo plač spodbuditi okrevanje gospodarstva.  S tem se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije. Gospodarsko okrevanje Slovenije bo ključno vplivalo na okrevanje po pandemiji covid-19, za Slovenijo pa so obeti dobri. V letu 2021 naj bi bila gospodarska rast 4,9 odstotna, v letu 2022 pa 5,1 odstotna, s čimer si bo lahko država pokrivala primanjkljaj v davčni blagajni zaradi nižje obdavčitve dela v naslednjih letih.

Sara Rančigaj