fbpx

Janez Šuštaršič: Država bi lahko pobrala dobičke, ki jih kujejo trgovci z elektriko

dr. Janez Šušteršič (Foto: Demokracija)

Zadnje dni buri duhove paket pomoči gospodarstvu, ki ga je vlada namenila gospodarstvu. To bo letos dobilo vsega 40 milijonov evrov pomoči, naslednje leto pa se napoveduje celo do milijarde in pol. Po glasnih kritikah s strani gospodarstva, da naj država vendarle omeji “nepoštene” cene, ki jih računajo trgovci z elektriko, se je oglasil še profesor in nekdanji finančni minister Janez Šušteršič, ki meni, da bi država morala “pobrati” dobičke, ki jih kujejo trgovci z elektriko. 

V Evropski uniji beležimo visoke cene električne energije. Visoke cene v prvi vrsti poganja vojna v Ukrajini, katere proksi konflikt se vrši tudi na trgu energije. Rusija je kot povračilni ukrep za zahodne sankcije drastično omejila dotok plina, kar je povzročilo dvig cene tega energenta, posledično pa tudi ceno elektrike, ki se s plinom proizvede. Visoke cene s plinom proizvedene električne energije pa zaradi EU regulative zvišujejo tudi cene elektrike, ki se proizvedejo iz virov, ki niso vezani na evropski trg.

Tako francoski predsednik Emmanuel Macron kot nenazadnje tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta podvomila v smiselnost tovrstnega urejanja trga, saj te regulacije ne služijo več svojemu namenu. A preden se na evropski ravni karkoli spremeni, ima Slovenija na voljo še eno možnost, ki je vlada Roberta Goloba očitno ne želi izvesti.

V javnosti je veliko govora o tem, da energetska podjetja na trgu ustvarjajo visoke dobičke, saj lahko zaradi situacije na trgu prodajajo elektriko po ceni, ki je bistveno višja kot sicer. Na začetku te krize se je govorilo, da bi morala država te dobičke pobrati, sedaj pa se je na ta ukrep očitno pozabilo. To bi bil dober ukrep, saj gre za državna podjetja, ki ga država regulira ravno za to, da v njem ne bi bilo presežnih dobičkov. Ker gre v glavnem za državna podjetja, to ne bi smel biti velik problem. Ta sredstva bi se lahko porabila za financiranje ukrepov pomoči. Na ta del ukrepov se je očitno pozabilo,” je povedal profesor Šušteršič.

Ne bi bilo prvič, da bi se kršila EU regulativa
Sprememba evropskih regulativ pa ne bi bila brez precedensa. Številna pravila enotnega trga so se prekršila že v začetku epidemije: “Tudi med epidemijo covida-19 je bilo dogovorjenih cela vrsta ukrepov, ki bi bili sicer v nasprotju s pravili enotnega trga. Tudi na področju energentov bi se lahko dogovorili o čem podobnem,” je povedal nekdanji minister.

Po Šušteršičevim mnenjem pa bo v prihodnje “zvestoba” pravilom enotnega trga odvisna od tega, kako zelo se bo zaostrila kriza. Če bodo razmere dovolj drastične, bi se prav lahko zgodilo, da bodo države sprejele pragmatične odločitve in EU regulacijo pač prekršile. Takšna rešitev bo namreč imela kratkoročni učinek, kazen za kršitev pa bi lahko prišla šele v roku nekaj let.

Andrej Žitnik