fbpx

[Primerjava] Koliko pomoči gospodarstvu in ljudem bo med krizo namenila Golobova vlada v primerjavi z Janševo

Primerjava Golobove in Janševe vlade v reševanju iz krize (Fotomontaža: Demokracija)

Vlada je na včerajšnji dopisni seji sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Zakon vsebuje ukrepe za subvencioniranje visokih cen električne energije, plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Skupna ocenjena vrednost ukrepov v zakonu znaša 1,2 milijarde evrov. Obseg in nabor ukrepov je po mnenju gospodarskih in poslovnih združenj premajhen, nekateri predpisi v zakonu pa neustrezni. 

“Sprejeti paket pomoči je eden izmed najobsežnejših v zgodovini Slovenije, zajete so vse gospodarske panoge ter vse velikosti podjetij, od malih do srednje velikih in velikih,” je ob sprejemu napovedal minister za gospodarstvo Matjaž Han. Za primerjavo: celotna vrednost Golobove pomoči gospodarstvu približno ustreza vrednosti enega PKP paketa, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše. Teh paketov pa je bilo deset.

Ena od posebnosti zakona je, da bodo podjetja upravičena do pomoči le, če so se njihovi stroški za elektriko v tekočem letu zvišali za več kot polovico v primerjavi s stroški elektrike v letu 2021. Subvencija bo glede na vrsto pomoči znašala od 40 do 80 odstotkov upravičenih stroškov. Ti bodo določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021. Da gre ta resnično mizerno pomoč, ki je povsem neustrezna za dejansko situacijo v gospodarstvu, so že pred sprejemom predloga zakona opozorili v Gospodarski zbornici Slovenije.

Trgovcem z elektriko se ne bo pristriglo peruti
Eden od bistvenih predlogov, ki jih je GZS predlagala vladi, je bil, da bi se trgovcem z elektriko, kot je npr. GEN-I, podjetju, ki ga je pred prihodom v vladno palačo vodil trenutni predsednik vlade, pristriglo peruti. Kot je dejala izvršna direktorica za industrijsko politiko Nahtigalova, so se na torkovem srečanju vrha gospodarstva zelo razveselili uredbe o omejitvi maloprodajne cene za poslovne odjemalce v pogodbah za 2023, od katere so pričakovali omejitev cen elektrike med 150 do 250 evrov. “Glede na to, da smo v to vložili res veliko energije, smo z vsemi dejstvi, ki jih poznamo danes, razočarani,” je povedala za medije in zaključila, da so cene ta trenutek absolutno previsoke, a da še vedno pričakujejo čudež, ki bi gospodarstvo osvobodil primeža energetske draginje.

Spomin na prejšnjo vlado je očitno še živ
Očitno se v gospodarstvu spominjajo ukrepov prejšnje vlade, ki je bila do gospodarstva in državljanov veliko radodarnejša. Vlada Janeza Janše je sprejela vsega skupaj deset t. i. protikoronskih paketov, pri čemer je samo prvi paket skoraj presegel celotno vrednost načrtovane pomoči vlade Roberta Goloba. Takšen je bil obseg in namen pomoči protikoronskih paketov.

Prvi protikoronski paket je obsegal širok program podpore gospodarstvu in gospodinjstvom. Sprejet je bil kmalu po sestavi nove vlade leta 2020.  Prvega sveženj ukrepov za gospodarsko spodbudo PKP1 med epidemijo covida-19 je bil težak milijardo evrov. Obsegal je dodatke za študente, prejemnike socialne pomoči, velike družine, upokojence. Na področju gospodarstva je država nase v celoti prevzela plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 31. marca do 31. maja 2020. Delodajalec je moral delavcem izplačati neobdavčen dodatek v višini 200 evrov. Država je v celoti pokrila nadomestilo čakanja na delo. Samozaposleni, kmetje in verski uslužbenci, ki jim je dohodek izpadel za več kot polovico, je država izplačevala mesečne temeljne dohodke.

Drugi protikoronski paket je bil še obsežnejši, vreden dve milijardi evrov. Namen paketa je bil olajšati podjetjem najemanje kreditov z zagotavljanjem jamstev. Sprejet je bil aprila 2020.

Tretji protikoronski paket je znašal novo milijardo evrov. Sprejet je bil z namenom oživitve gospodarstva, vključeval pa je subvencije za skrajšan delovni čas, kupone za koriščenje turističnih namestitev in likvidnostna posojila.

Četrti protikoronski paket je omogočal podaljšanje ukrepa povračila za nadomestilo plače za čakanje na delo in ponovno uvedel povračila na področju skrajšanega delovnega časa.

Peti protikoronski paket je omogočil, da so bili starši, ki so bili zaradi okuženega otroka odsotni z dela, upravičeni do 80 odstotkov nadomestila plače. Tisti, ki jim je bila odrejena karantena, so bili upravičeni do 100-odstotnega nadomestila plače. Samozaposleni so za isti namen prejeli 250 evrov, ponovno se je uvedel mesečni temeljni dohodek in povračilo prispevkov v višini 400 evrov na mesec.

Šesti protikoronski paket je bil ocenjen na vrednost nove milijarde evrov. Zakon je uvedel kritje fiksnih stroškov podjetjem, dodatke za delavce v upokojenskih domovih, ki so delali v sivih in rdečih conah. Ponovno so bile uvedene subvencije podjetjem za čakanje zaposlenih na delo, finančna nadomestila kmetom, možnost odloga plačila obveznosti iz bančnih posojil za eno leto, pomoči upokojenskim domovom, pomoči staršem pri plačilu stroškov vrtcev, če jih otrok ne obiskuje, brezplačne obroke v šolah otrokom, ki so do njih upravičeni.

Sedmi protikoronski paket je omogočil izplačila študentom, zaposlenim z nizkimi dohodki, verskim uslužbencem, upokojencem, kmetom, družinam. Teža protikoronskega paketa je znašala 550 milijonov evrov.

Osmi protikoronski paket je bil ponovno namenjen gospodarstvu. Ukrep čakanja na delo se je podaljšal, država je subvencionirala plače delavcem, ki ne dosegajo ravni minimalne plače v višini 50 evrov, delodajalci pa so bili polovico leta oproščeni plačila prispevkov za socialno varnost za zaposlene. Tisti zaposleni, ki decembra niso prejeli nagrade za poslovno uspešnost, so prejeli krizni dodatek. Uvedli so tudi finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka za kmete in nosilce dopolnilne dejavnosti. Vrednost celotnega paketa je znašala 320 milijonov evrov.

Deveti protikoronski paket je bil težak 243,5 milijona evrov. Pomoč je bila namenjena predvsem turizmu in povezanim panogam, pomagal pa je tudi humanitarnim organizacijam pri nakupih potrebne zaščitne in medicinske opreme. Zakon je imel tudi namenjeno pomoč za financiranje regresa, finančno pomoč za organiziranje srečanj, možnost povračila stroškov za produkcije filmov itd.

Deseti protikoronski paket je imel ob sprejemu zakona ocenjeno vrednost 240 milijonov evrov. Predvideni so bili novi dodatki za upokojence do višine 714 evrov, prav tako za kmete in prostovoljce. Omogočal je povrnitev stroškov za nakupe hitrih testov, odškodnine za hujše zaplete po cepljenju in podaljšanje turističnih bonov.

 

Gal Kovač