fbpx

Projekti vlade so vidni na vseh področjih in niso gradovi v oblakih

Foto: Demokracija

V zelo kratkem dveletnem mandatu je vlada pod vodstvom premierja Janeza Janše izvedla številne projekte in uresničila večino zavez iz koalicijske pogodbe. Vse to ji je uspelo kljub soočanju z epidemijo koronavirusa, kar je bilo izjemno težko breme za nas vse. Kot pojasnjuje Vida Kocjan v Demokraciji, imamo največji investicijski zagon, ki je realna podlaga blaginje. “Na njeni podlagi bodo večje plače, večje pokojnine, boljše službe, več investicij in boljše poslovne okolje,” je dejala. To bomo lahko dosegli s pomočjo 12 milijard evropskih sredstev, ki jih je Janša z ekipo zagotovil poleti 2020, pri čemer gre v največji meri za nepovratna sredstva.

Vlada je bila v času svojega delovanja izjemno dejavna. Slednja je obiskala vse slovenske regije, le še južno polovico osrednjeslovenske regije bodo obiskali v začetku aprila. V času obiskov se je seznanila z obstoječim stanjem  in občinam zagotovila dodatna sredstva, s katerimi bodo lahko izvajali svoje projekte. Slovenija bo tudi v prihodnjih letih postala živilsko samozadostna in energetsko neodvisna, ko se bodo načrtovani projekti tudi izpeljali.

Skupno z okoli osem milijard evrov, od tega 6,760 milijarde evrov iz državnega proračuna in 1,2 milijarde evrov iz različnih evropskih skladov, so bili v času zdajšnje vlade v Sloveniji sofinancirani številni projekti in programi. “Vlada je občinam povečala povprečnine in jim odvzela nekatera finančna bremena, ki niso njihovi stroški. V Sloveniji tako ni občine, ki v tem času ne bi nečesa storila za svoj razvoj,” je še izpostavil Janša.

Foto: Pixabay

Razvoj države zaradi epidemije ni zastal
Na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov dveletnega mandata je premier Janša uvodoma dejal, da je vlada oblast prevzela dan po začetku epidemije. “Čeprav je bila epidemija naš osrednji nasprotnik v tem času, razvoj Slovenije ni zastal,” je pojasnil. “Gre za največji investicijski zagon, ki ga je bila Slovenija sposobna kadarkoli zagnati. Po nekaj letih bo to naslednja stopnica v razvoju Slovenije, na tej podlagi bodo plače in pokojnine višje, boljše bodo službe, več bo investicij, boljše bo poslovno okolje,” napoveduje Kocjanova.

Vlaganja v namestitve starejših so bile kar za petkrat višje
Pomemben kazalnik razvoja in blaginje so tudi vlaganja v namestitve starejših. V letih 2014 in 2015, ko je ta resor vodila stranka SD, je bilo za domove za starejše namenjenih precej manj kot pet milijonov evrov letno. Še manj je za to namenila vlada Marjana Šarca. Tragično ob tem je, da so denar namenili predvsem za različne študije. V zadnjih dveh letih, v času Janševe vlade, pa se je znesek že približal 25 milijonom evrom.

Slovenija ima 212 občin in projekti so razporejeni po celotni državi. Gre za nekaj tisoč razvojnih projektov, ki ta čas potekajo v Sloveniji oziroma še bodo, sredstva so namreč zagotovljena. Janša je podrobno predstavil tudi virtualni zemljevid, na katerem so javno dostopni podatki o projektih. Zemljevid za vsako posamezno občino je dostopen tukaj. “Kamorkoli kliknete, v vsaki občini se nekaj dogaja. Čeprav so nam na začetku mandata napovedovali kratek rok trajanja, lahko po dveh letih mirno rečemo, da smo naredili veliko, veliko dela pa nas še čaka. Zastavljenih je veliko dobrih projektov, ki jih je treba v prihodnjih letih dokončati,” je k temu dodal podpredsednik vlade in minister za obrambo Matej Tonin.

Foto: STA

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je izpostavil, da so na ministrstvu skupaj z izvajalskimi institucijami v mandatu te vlade razdelili 1,014 milijarde evrov razvojnih nepovratnih in povratnih sredstev: “S tem smo podprli dobrih 24.500 projektov po vsej Sloveniji. Vsa prizadevanja vlade in tesno sodelovanje z gospodarstvom nam dajejo dober rezultat. Lani se je BDP na letni ravni povečal na 8,1 odstotka, kar je druga najvišja rast v Evropi.”

V zadnjih dveh letih, v času mandata Janeza Janše, je bilo v Sloveniji izvedenih ali je v teku več tisoč projektov.

Razvoj in napovedi
Slovenija gradi in bo gradila vrtce, šole, športne dvorane, domove za starejše, bolnišnice, negovalne bolnišnice, zdravstvene domove, ceste, obvoznice, kolesarske steze, vodovodna in kanalizacijska omrežja, energetske objekte, energetsko bomo sanirali številne javne objekte, gradijo se protipoplavni objekti, delamo vse potrebno za zgraditev drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško. V zadnjem letu je vlada kot dodatna sredstva poleg teh, kar jih imajo kmetijstvo, gozdarstvo in podeželje iz evropskih sredstev ter prvega in drugega stebra skupne evropske kmetijske politike, za naslednjih pet let zagotovila tudi 300 milijonov evrov dodatnih spodbud za kmetijstvo in podeželje.

Projekti v izvajanju in načrtovani imajo zagotovljeno realno finančno podlago tudi v prihodnje.

“Finančni viri za projekte so realni, ne gre za namišljene projekte, temveč so viri zagotovljeni bodisi v proračunu bodisi v skladih. To smo dosegli s pogajanji,” je dejal Janša. Spomnil je tudi, da je ministrstvo za finance dobilo pismo s čestitko podpredsednika Evropske komisije, ki je zadolžen za makroekonomsko stabilnost celotne EU. “Podpredsednik Evropske komisije je čestital slovenskemu finančnemu ministru, ker je Slovenija med tistimi državami, ki so v lanskem letu najbolj znižale delež dolga in ker smo imeli ob tem rekordne makroekonomske pozitivne rezultate,” je še dejal.

Vsi projekti so realni in bodo uresničeni
Dodal je še, da je tudi zadnja ocena bonitetnih agencij  Slovenijo ocenila z oceno A in z opisno oceno stabilno, kar zadeva prihodnost. “To pomeni, da nič, kar je na zemljevidu, niso gradovi v oblakih, ampak nekaj, kar bomo realno naredili,” je poudaril Janša. Ekonomist dr. Matej Lahovnik ocenjuje, da Slovenija v zadnjih dveh letih raste hitreje kot EU. “Eden od korakov za nadaljevanje dohitevanja EU je narejen,” je komentiral sprejetje novega zakona o dohodnini, po katerem so bodo povečale neto plače vsem zaposlenim.

Ekonomist dr. Matej Lahovnik (Foto: STA)

V Sloveniji se je v letu 2021 javni dolg po ocenah ministrstva za finance znižal za skoraj pet odstotnih točk v primerjavi z letom 2020. Leta 2020 je javni dolg znašal 79,8 odstotka BDP, leta 2021 se je znižal na 74,9 odstotka BDP.

Ugodni gospodarski obeti tudi v prihodnosti
Močno gospodarsko okrevanje se kaže tudi v letu 2022. V prvih dveh mesecih letos je imel državni proračun 94,4 milijona evrov presežka. Prihodki so bili višji za 34,7 odstotka. Nadaljuje se tudi ugoden trend prihodkov iz sredstev EU. V prvih dveh mesecih letos smo prejeli 255,1 milijona evrov, kar je 159,4 milijona evrov več kot v primerljivem lanskem obdobju.

Foto: Pixabay/Montaža Demokracija

Proračunski odhodki so v prvih dveh mesecih letos znašali približno 2,05 milijarde evrov in so bili 200,3 milijona evrov oziroma za 8,9 odstotka nižji kot v istem obdobju lani, saj so letos izplačila, povezana z epidemijo, bistveno upadla.  Pomembno je tudi, da je država obresti v prvih dveh mesecih namenila 40,1 milijona evrov, kar je 66,3 milijona evrov manj od primerljivega obdobja v lanskem letu. Razlog za to je uspešno upravljanje z dolgom. Povečujejo se tudi sredstva za investicije, letos so se povečala za 27 odstotkov glede na lansko leto, kar potrjuje dinamično investicijsko aktivnost.

To, da gre državljanom dobro, kažejo tudi podatki o višini hranilnih vlog v bankah. V zadnjih dveh letih so se te povečale za skoraj štiri milijarde evrov. Po podatkih banke Slovenije je bilo ob koncu leta 2019 v bankah 20,8 milijarde evrov prihrankov, konec februarja 2022 jih je bilo že 24,78 milijarde evrov.

Po podatkih o lanski blagovni menjavi, ki jih je objavil Statistični urad republike Slovenije (SURS), je ta v letu 2021 presegla 80 milijard evrov. Izvoz se je povečal za 31 odstotkov. Blagovna menjava odraža visoko rast domačega povpraševanja in investicij kot krepitev povpraševanja po slovenskih izdelkih v tujini, saj je bila industrijska proizvodnja v letu 2021 višja za desetino. Realni izvoz blaga je bil v letu 2021 višji za 6,2 odstotka glede na leto 2019.

Rekordno nizka brezposelnost
Konec februarja je bilo v Sloveniji registriranih 64.783 brezposelnih, kar je 26,4 odstotka manj kot februarja 2021. V zgodovini države je bilo manj brezposelnih samo leta 2008, v času druge Janševe vlade. Za primerjavo, konec leta 2019, v času vlade KUL, je bilo 75.292 brezposelnih.

Sara Kovač