Proračunski dokumenti neverodostojni; vlada porablja, evropska sredstva pa ostajajo v Bruslju

Datum:

Poslanci državnega zbora so v preteklih dneh obravnavali proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Poleg sprememb proračunov za leti 2024 in 2025 so imeli na dnevnem redu še predlog zakona o njunem izvrševanju in predlog odloka o zgornji meji porabe javnih blagajn.

Celotna proračunska poraba se bo glede na dokumente v letu 2024 zvišala za 720 milijonov evrov, na 16,2 milijarde evrov. V letu 2025 naj bi bila poraba 15,8 milijarde evrov. V obeh primerih pa vladna koalicija načrtuje višjo porabo od prihodkov, kar pomeni, da koalicija načrtuje proračunski primanjkljaj. Pokrili ga naj bi z dodatnim zadolževanjem države.

V dveh letih 3,4 milijarde evrov primanjkljaja
V letu 2024 se bo po napovedih koalicije v proračun steklo 14 milijard evrov prihodkov, odhodki so načrtovani v višini 16,2 milijarde evrov, primanjkljaj bo torej 2,2 milijarde evrov. Za leto 2025 je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov, primanjkljaj bo 1,2 milijarde evrov. Skupnega primanjkljaja v dveh letih bo 3,4 milijarde evrov. Pri tem v obeh letih za odpravljanje posledic poplav in pomoči načrtujejo 1,6 milijarde evrov. Razlika v višini 1,8 milijarde evrov pa bo šla za preostalo tekočo porabo. Zanimivo je še to, da koalicija še vedno nima podatkov, za kaj naj bi namenila 1,6 milijarde evrov pomoči za odpravljanje posledic poplav in pomoči. Po navedbah finančnega ministrstva bo zato glavnina načrtovanega zneska ostala v rezervi. Dodajajo še, da si za sanacijo škode po poplavah, zmanjšanje poplavne ogroženosti in zmanjšanje tveganja za druge podnebne nesreče prizadevajo izkoristiti tudi čim več evropskih sredstev.

Katastrofalno slabo črpanje evropskih sredstev
Vendar pa zadnja razkritja kažejo, da slovenska vlada evropska sredstva črpa izredno slabo. Iz Načrta za okrevanje in odpornost, za katerega je prejšnja, Janševa, vlada za Slovenijo pridobila 2,7 milijarde evrov, je evropski sklad naši državi doslej izplačal le 281 milijonov evrov, pa še to je bilo 231 milijonov evrov predplačil, ki jih je Slovenija prejela septembra 2021. Še v času Janševa vlade torej. Zdajšnja, Golobova, vlada je tako iz Bruslja v Slovenijo »pripeljala« samo 50 milijonov evrov. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič pa je v preteklih dneh opozoril, da je ob tem izpolnjenih le 6 odstotkov zastavljenih mejnikov in ciljev, to je reform in naložb. »Za to, kar je na pladnju, se je treba bolj potruditi in učinkovito porabiti. Potreb je veliko,« je dodal. Monika Kirbiš Rojs, nekdanja državna sekretarka in strokovnjakinja za evropsko kohezijsko politiko, pa je ob tem objavila primerjavo črpanja evropskih sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost med Slovenijo in Hrvaško. Navedla je, da je Hrvaška iz tega sklada doslej izkoristila že 2,2 milijarde evrov ali skoraj 10-krat več kot Slovenija.

O vsem tem se v Sloveniji ne govori in ne piše, vladna koalicija je ta del evropskih sredstev v razpravi o državnih proračunih za prihodnji dve leti zanemarila. Razen navedbe Saše Jazbec, državne sekretarke na finančnem ministrstvu, da si prizadevajo »izkoristiti tudi čim več evropskih sredstev«, od vladnih predstavnikov nismo slišati niti besede. Podatki pa jim nastavljajo ogledalo. Stvari so zelo pomembne, saj Golobova vlada po nepotrebnem zadolžuje državo, hkrati pa niža investicije, čeprav tega javno ne prizna. Ne samo to, napovedani so tudi novi davki, že odobreni denar v bruseljskih skladih pa leži neporabljen. Za črpanje evropskih sredstev je sicer zadolženo ministrstvo iz kvote SD, vodijo ga kadri SD. Minister je Aleksander Jevšek, nekdanji kriminalist, državna sekretarja sta Andreja Katič in Marko Koprivc, oba sta na volitvah propadla kot kandidata za poslanca. Pri tem ne gre samo za njihovo krivdo in veliko odgovornost, pač pa tudi za krivdo celotne vlade z Robertom Golobom na čelu.

Kritičen Fiskalni svet Republike Slovenije
Proračun za leto 2024 je državni zbor sprejel že novembra lani. Po navedbah finančnega ministra Klemena Boštjančiča pa so tega zdaj spremenili zaradi načrtovanih stroškov za odpravo posledic naravnih nesreč. V letu 2024 je za sanacijo predvidenih 1,1 milijarde evrov. Čeprav v koaliciji zatrjujejo, da je proračun razvojno naravnan, pa so v opozicijski Slovenski demokratski stranki (SDS) do tega zelo kritični. Na to, da proračunski dokumenti niso pripravljeni premišljeno, je v času razprave na pristojnem odboru za finance v državnem zboru opozoril tudi Davorin Kračun, predsednik Fiskalnega sveta RS. Proračunske dokumente za prihodnji dve leti je označil za neverodostojne. Fiskalni svet je med drugim v svojem mnenju zapisal, da predloženi proračunski dokumenti niso celoviti, kar jim onemogoča pripravo ocene, ki bi bila skladna z zahtevami zakona o fiskalnem pravilu. V letu 2024 in dalje bo fiskalno pravilo (3-odstotni primanjkljaj in na 60 odstotkov bruto domačega proizvoda omejena zadolženost države) po letih zdravstvene krize spet začelo veljati. Veljalo bo tudi v prihodnjih letih. Vlada pa Fiskalnemu svetu skupaj s predlogom državnega proračuna ni posredovala usklajene projekcije bilance sektorja država za leto 2025 po mednarodno primerljivi metodologiji ESA. Slednja po zakonodaji predstavlja podlago za pripravo ocene spoštovanja fiskalnih pravil. Odziv Fiskalnega sveta RS na proračunske dokumente je bil najslabši, odkar obstaja ta neodvisni organ.

Slabšanje javnofinančne slike
V poslanski skupini SDS, katere stališče je v državnem zboru predstavil poslanec Rado Gladek, so opozorili, da proračunski dokumenti nakazujejo slabšanje javnofinančne slike in nadaljevanje prociklične ekspanzivne fiskalne politike. Opozorili so na neupoštevanje fiskalnih pravil, fiskalna (davčna) politika pa je tudi v nasprotju z zaostreno denarno politiko. Na to, da so bili proračunski dokumenti pripravljeni površno, med drugim kaže tudi podatek, da je bil še v začetku septembra kot eden od finančnih virov poplavne obnove uveden solidarnostni prispevek. Konec oktobra pa je koalicija, ko je ugotovila, da način v praksi ni izvedljiv, ta prispevek ukinila. V proračunu pa je prispevek kot vir ostal, zato v SDS pričakujejo, da bodo poslanci kmalu po sprejetju proračuna na klopeh imeli nov rebalans za leto 2024. Tudi to je ena od neresnosti pri pripravi proračunskih dokumentov. Dodajmo še, da so v vladni koaliciji zatrjevali, da so iz Bruslja prejeli poročilo, da je slovenski proračunski načrt za leto 2024 v skladu s priporočili EU. V opozicijski SDS pa so pri tem opozarjali, da je vlada v Bruselj poslala drugačen proračun, kot so ga zdaj sprejemali.

Zapleti kot pri Butalcih
Sprejemanje proračunov so zaznamovali tudi zanimivi zapleti. V vladi so še konec septembra načrtovali, da leta 2024 ne bo letnega usklajevanja socialnih transferjev, dohodninske lestvice in plač v javnem sektorju z inflacijo. Nato so se premislili, finančni minister je po seji vlade sredi novembra napovedal, da so se za leto 2024 dogovorili za 70-odstotno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo. Umaknili pa so tudi prepoved usklajevanja plač v javnem sektorju. Še vedno pa je ostala zamrznitev usklajevanja dohodninske lestvice.

Poslanski skupini SDS in NSi sta nato prejšnjo sredo pred glasovanjem vložili dopolnili, da se socialni transferji (socialne pomoči, štipendije, otroški dodatki ipd.) uskladijo z inflacijo v celoti. Poslanci stranke Gibanje Svoboda pa so nato taktizirali. V času glasovanja o tem predlogu so začeli iz glasovalne naprave umikati glasovalne kartice, čeprav so bili na svojih sedežih. Dopolnilo opozicije o 100-odstotni uskladitvi socialnih transferjev z inflacijo je bilo nato sprejeto. Nekateri iz Gibanja Svoboda pa so trdili, da so glasovali drugače, kot je bilo prikazano na zaslonu, in da naj bi šlo za tehnično napako. Začela se je prava burleska. Eden od Golobovih poslancev se je proslavil celo z izjavo, da je za to kriv kozmični dež. V Gibanju Svoboda so zahtevali celo forenzično preiskavo in oceno strokovnjakov proizvajalcev glasovalne naprave. Urška Klakočar Zupančič, predsednica državnega zbora, je sprva dejala, da z glasovalno napravo ni nič narobe, nato pa je je popustila volji poslancev Golobove stranke. Proti vsem pravilom je naslednji dan odredila vnovično glasovanje o tem dopolnilu. Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS, je pred tem napovedala, da bodo poslanci v primeru vnovičnega glasovanja sejo obstruirali. Tako je tudi bilo. In glej ga, zlomka, v koaliciji so dopolnilo SDS in NSi soglasno podprli. Za to so se jim nato v SDS posebej zahvalili. Za dopolnilo o 100-odstotni uskladitvi socialnih transferjev so glasovali tudi tisti poslanci iz Gibanja Svoboda, ki so dan pred tem zatrjevali, da so temu nasprotovali. Burleska in neresnost, kakršne še nismo videli v tem državnem zboru.
V poslanski skupini SDS so še pred potrjevanjem državnih proračunov predlagali okoli 30 dopolnil, vendar so v koaliciji vse po vrsti zavrnili že na odboru za finance. V SDS so predlagali prerazporeditve sredstev znotraj proračuna, in sicer naj bi zmanjšali sredstva za migracije in jih namenili za različne infrastrukturne in druge projekte, kot je npr. dokončanje doma starejših v Osilnici. V SDS so opozorili tudi na veliko krčenje sredstev pri večjem številu podprogramov. Gre za nekaj manj kot 340 milijonov evrov manj denarja za posamezne programe, seznam objavljamo posebej.

Vida Kocjan

Sorodno

Zadnji prispevki

Francija usposobila 10.000 ukrajinskih vojakov

Francija je od začetka ruske invazije na Ukrajino usposobila...

Vlada odkrito sponzorira Hamasove pomagače

Z besedami, ki jih je Robert Golob izgovoril ob...

[Dokument] Ministričino cenzurirano poročilo kaže s prstom na SD in podrejene

Dominika Švarc Pipan, pravosodna ministrica v odhodu, je objavila...

Med obtoženimi za atentat tudi predsednikova žena

Haitski sodnik Walther Wesser Voltaire je za atentat na...