fbpx

Tudi Obrtno-podjetniška zbornica in Združenje Manager ne podpirata novele, ki nam klesti plače

Državni svetnik Matjaž Gams pa je podporo odložilnemu vetu pospremil z besedami, da imamo 10-odstotno inflacijo, medtem ko so se "plače v javnem sektorju v povprečju zvišale za kakšne štiri odstotke ali pa še toliko ne". (Foto: državnisvet.si)

V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so mnenja, da bi se morali davčne reforme lotiti celovito in premišljeno, poleg tega pa so poudarili, da bi morali gospodarstvo v teh zahtevnih časih, ko se sooča z energetsko krizo, davčno razbremenjevati, ne dodatno obremenjevati. Tako OZS kot Združenje Manager ne podpirata novele zakona o dohodnini, o katerem bodo poslanci morali ponovno glasovati – državni svet je včeraj namreč izglasoval odložilni veto na davčne spremembe vlade Roberta Goloba.

Potem ko je koalicija prejšnji teden zavrnila predlog posvetovalnega referenduma in potrdila novelo zakona o dohodnini, je državni svet včeraj izglasoval odložilni veto na davčne spremembe vlade Roberta Goloba. Po poročanju Dnevnika je tako zakonodajni postopek zdaj z odložilnim vetom podaljšal še državni svet, kar pomeni, da morajo poslanci o zakonu ponovno glasovati, tokrat pa je potrebna absolutna večina oziroma 46 glasov. Prejšnji ponedeljek je za glasovalo 45 poslancev Svobode, SD in Levice, proti je bilo 22 poslancev SDS, poslanci NSi pa niso glasovali. Prvopodpisani pod predlog odložilnega veta državni svetnik Marko Zidanšek meni, da je prav, da poslanci ponovno razmislijo o davčnih spremembah: “Ocenjujemo, da je v teh izjemno težkih razmerah za naše državljanke in državljane pomembno ohraniti višje neto plače.” Izpostavil je, da se trenutno soočamo z zaostreno ekonomsko situacijo in negativnimi makroekonomskimi napovedmi, dolžnost vlade pa je, da poslabšanje ekonomskega položaja prebivalstva omili tudi z ustrezno dohodninsko politiko, ki razbremenjuje plače in njihovo obdavčitev.

“Od samega začetka smo bili proti slabšanju položaja normirancev, kjer gre večinoma za izumirajoče poklice,” so še izpostavili v OZS in spomnili, da je finančni minister Klemen Boštjančič sprva predlagal, da bi se normiranim espejem priznali 80-odstotni normirani odhodki samo do meje 35 tisoč evrov letnih prihodkov. Njihovim predlogom so prisluhnili in nato to mejo zvišali na 50 tisoč evrov. “Po naših ocenah namreč prihodki obrtnikov, ki jih mi zastopamo, ne presegajo tega zneska,” so pojasnili in dodali, da so z zadnjo spremembo, ki je bila sprejeta v zakonu, lahko zadovoljni. “Smo pa mnenja, da bi morali gospodarstvo v teh zahtevnih časih, ko se sooča z energetsko krizo, davčno razbremenjevati, ne dodatno obremenjevati,” so še poudarili v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije.

Po mnenju Združenja Manager je eden od pomembnih dejavnikov večje blaginje tudi davčna politika. Ta mora biti razvojno naravnana – takšna, ki je javnofinančno vzdržna (na prihodkovni in odhodkovni strani), predvidljiva in stabilna. “Zato v Združenju Manager ne podpiramo predlaganih sprememb zakona o dohodnini, saj so korak nazaj na področju razbremenitev plač, ko smo ravno v letošnjem letu na tem področju naredili majhen korak naprej,” so poudarili in pojasnili, da ne bo družbenega razvoja in višje blaginje ljudi brez prej omenjene dodane vrednosti, ki jo lahko ustvarja samo slovensko gospodarstvo z visoko usposobljenimi in razvojnimi kadri, za katere tekmuje na globalnem trgu. V Združenju Manager sicer pozdravljajo napovedano širšo reformo davčne zakonodaje, ki jo Vlada RS napoveduje za naslednje leto – če bo ta razvojna in bo Slovenijo naredila konkurenčnejšo predvsem s prestrukturiranjem davkov v smeri razbremenitve plač in obdavčitve področij, ki so v Sloveniji manj obremenjena, a hkrati ne vplivajo znatno na razvojni potencial. “Pri tem si želimo tvornega sodelovanja z vlado in drugimi deležniki, da bi na tem področju dosegli čim širši konsenz,” so še sporočili.

Zidanšek je izpostavil ukinitev postopnega dviga splošne olajšave. Splošna olajšava bi se po predlogu Golobove vlade s sedanjih 4.500 evrov prihodnje leto zvišala na 5.000 evrov in ne na predvidenih 5.500 evrov. Prav tako ne bo več dodatnih postopnih zvišanj na 7.500 evrov, kot določa veljavni zakon. Predvideno zvišanje splošne olajšave bi javnofinančne prihodke do leta 2025 znižalo za 726 milijonov evrov. Sprejete rešitve niso dovolj dodelane, zato ni pričakovati pozitivnih učinkov niti za davčne zavezance niti za davčno blagajno, poleg tega pa se bo s tem poslabšal tudi položaj samozaposlenih. Pomembno je tudi, da zakon prinaša nove nepotrebne obremenitve kmetov in bistveno poslabšuje davčni položaj nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, kar je v času večje potrebe po samooskrbi nesprejemljiva posledica. V razpravi so državni svetniki izpostavili še, da je načrtovana celovita prenova davčnega sistema, kar zmanjšuje predvidljivost v gospodarstvu. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič pa je na drugi strani spomnil, da je vlada upoštevala predlog SDS in zvišala novo olajšavo za mlade. Branimir Štrukelj je posvaril pred izglasovanjem odložilnega veta, češ da je za urejeno državo bistveno vprašanje predvidljivosti davčnega sistema. Odložilni veto je bil izglasovan z 20 glasovi za in 6 proti.

Tudi v Spletnem časopisu so zapisali, da je bilo odločanje posebej zanimivo, ker je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič v petek medije obvestila, da je sklicala prvo sejo novega Državnega sveta RS in se ob tem “zahvalila” dosedanjemu predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci za sodelovanje. A zahvala je bila prehitra – izredno sejo državnega sveta, na kateri je bil izglasovan veto, je še zadnjič vodil prav Kovšca.

Sara Bertoncelj