
Slika je simbolična Foto: STA
Ministri držav članic EU-ja, pristojni za energetiko, so v Bruslju dosegli dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov do marca 2023, je sporočilo češko predsedstvo Svetu EU. Uredba vključuje tudi možnost uvedbe obveznega zmanjšanja porabe.
Uredba, o kateri so se dogovorili ministri, predvideva določitev cilja, da bi članice EU-ja med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih. Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU-ja glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.
Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU-ja predlagala na lastno pobudo ali pa na zahtevo petih članic. V vsakem primeru pa bodo morale države to potrditi s kvalificirano večino, kar pomeni najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU-ja.
Ukrepi na roko Nemčije
Kritiki menijo, da gre za ukrep, ki gre predvsem na roko Nemčije, ki je povsem odvisna od ruskega plina in je hkrati edina država v Evropski uniji, ki bi zaradi nespametnih potez predhodnih vlad doživela popoln industrijski kolaps, če bi Ruska federacija v energetski igri moči popolnoma ustavila dotok plina iz plinovoda Nordstream 1.
Slovenija se seveda drži Šarčeve politične doktrine: “Jaz nimam kaj mislit, bomo videli kako se bodo odločili.” in je brezpogojno sicer podprla že predlog Evropske komisije, pri čemer zagovarja enotno znižanje porabe plina za 15 odstotkov v vseh državah članicah.
“Mi podpiramo to uredbo, ker je treba pokazati prizadevanja, da skupaj rešimo in naslovimo neodvisnost od ruskega plina. Če bomo vse države članice ravnale usklajeno in skupaj, potem bo skupen problem, ki ga bomo naslovili, veliko manjši, kot pa če bi ga vsaka država članica reševala sama,” je dejal minister Kumer.
Očitno bo tudi Slovence zeblo zaradi zablod nemške zelene politike.
Andrej Žitnik