fbpx

Tudi Slovence bo zeblo zaradi zablod nemške zelene politike – ministri so v Bruslju dosegli dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov

Foto: STA

Ministri držav članic EU-ja, pristojni za energetiko, so v Bruslju dosegli dogovor o zmanjšanju porabe plina za 15 odstotkov do marca 2023, je sporočilo češko predsedstvo Svetu EU. Uredba vključuje tudi možnost uvedbe obveznega zmanjšanja porabe.

Uredba, o kateri so se dogovorili ministri, predvideva določitev cilja, da bi članice EU-ja med 1. avgustom letos in 31. marcem 2023 porabo plina prostovoljno zmanjšale za 15 odstotkov glede na povprečno porabo plina med avgustom in marcem v zadnjih petih letih. Uredba vključuje tudi možnost sprožitve opozorila na ravni EU-ja glede varnosti dobav plina, kar bi pomenilo, da bi 15-odstotno znižanje postalo obvezno.

Evropska komisija bo lahko sprožitev opozorila Svetu EU-ja predlagala na lastno pobudo ali pa na zahtevo petih članic. V vsakem primeru pa bodo morale države to potrditi s kvalificirano večino, kar pomeni najmanj 15 članic, v katerih živi najmanj 65 odstotkov prebivalcev EU-ja.

Ukrepi na roko Nemčije
Kritiki menijo, da gre za ukrep, ki gre predvsem na roko Nemčije, ki je povsem odvisna od ruskega plina in je hkrati edina država v Evropski uniji, ki bi zaradi nespametnih potez predhodnih vlad doživela popoln industrijski kolaps, če bi Ruska federacija v energetski igri moči popolnoma ustavila dotok plina iz plinovoda Nordstream 1.

V Bruslju sicer poudarjajo solidarnost med državami, saj so gospodarstva tesno povezana in bi padec proizvodnje v eni zaradi pomanjkanja plina vplival na vse, čeprav predlog ne upošteva razlik med državami članicami, saj vse niso odvisne od ruskega plina, predlog pa uvaja enako redukcijo za vse,  v primeru, če res pride do popolne ustavitve dotoka ruskega plina. Največja zagovornika evropske energetske solidarnosti sta Avstrija in Nemčija – obe veliki nasprotnici jedrske energije. Zanimivo, da prihaja do predloga ravno v trenutku, ko Nemčija zapira še zadnje jedrske elektrarne – ruski plin namreč država uporablja tako za ogrevanje, kot proizvodnjo električne energije.
Zavajanje okoli jedrske energije
Pred kratkim je postalo jasno, da nemški gospodarski minister Robert Habeck že od februarja, ko se je začela invazija na Ukrajino, zavaja, da je težko priti do gorivnih palic, ki so nujno potrebne za delovanje jedrskih reaktorjev, saj lahko te dostavi le Rusija. Die Welt poroča, da se je Habeck skupaj z ministrico za nuklearno varnost Steffi Lemke na skrivaj srečal z ameriškimi in kanadskimi ponudniki gorivnih palic, ki so zagotovili, da bi jih lahko po hitrem postopku dostavili do konca leta.
Spomnimo, Nemčija načrtuje, da bo kljub energetski krizi do decembra zaprla še zadnje tri nuklearke, ne glede na to, da so upravitelji elektrarn jasno povedali, da so elektrarne izvrstno ohranjene. Minister izpostavlja, da nuklearke pridelajo le še 6 odstotkov elektrike, a ravno njegova zelena stranka je odgovorna, da se je delež jedrske elektrike znižal s 25 na 6 odstotkov. Jasno je, da lahko Nemčija doseže energetsko neodvisnost le z zagonom dodatnih jedrskih reaktorjev, ne pa da zapirajo še tiste, kar so jim ostali.
Šarčeva doktrina
Slovenija se seveda drži Šarčeve politične doktrine: “Jaz nimam kaj mislit, bomo videli kako se bodo odločili.”  in je brezpogojno sicer podprla že predlog Evropske komisije, pri čemer zagovarja enotno znižanje porabe plina za 15 odstotkov v vseh državah članicah.

“Mi podpiramo to uredbo, ker je treba pokazati prizadevanja, da skupaj rešimo in naslovimo neodvisnost od ruskega plina. Če bomo vse države članice ravnale usklajeno in skupaj, potem bo skupen problem, ki ga bomo naslovili, veliko manjši, kot pa če bi ga vsaka država članica reševala sama,” je dejal minister Kumer.

Očitno bo tudi Slovence zeblo zaradi zablod nemške zelene politike.

Andrej Žitnik