fbpx

Udarec “svobode”: Zaradi vladnih ukrepov se lahko na tisoče družin poslovi od kreditne sposobnosti

Predstavniki koalicijskih strank. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, premier Robert Golob in ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Vir: STA

Vlada Roberta Goloba je z zvišanjem minimalne plače in socialnih transferjev ustvarila razmere, ki mladim družinam, v kateri starša prejemata povprečno plačo izrazito zmanjša kreditno sposobnost, tistim staršem, ki imajo ob povprečni plači tri otroke, pa kreditno sposobnost kar ukinja. Dobri časi, ko je Janševa vlada kreditno sposobnost povečevala (z nižanjem davkov in povečevanjem prihodkov), so očitno minili. Za komentar smo povprašali profesorja s Fakultete za družbene vede Anžeta Burgerja, ki pravi, da od trenutne vlade strukturnih reform, glede na njihov program in napovedi, ne pričakuje. Ravno nasprotno, pričakuje dvig davkov, večje poseganje države v ekonomsko in privatno sfero posameznikov in manjšanje svobode, tako ekonomske kot politične. 

Glede na izračune, ki so jih objavili na portalu Žurnal24, se bo kreditna sposobnost postopno zmanjševala s povečevanjem števila otrok. Kot navajajo se bo paru, kjer oba partnerja na mesec zaslužita povprečno plačo 1300 evrov kreditna sposobnost zmanjšala za četrtino. Paru z enakimi prihodki in enim otrokom se bo kreditna sposobnost zmanjšala že za tretjino, tistim z dvema otrokoma pa bo kreditna sposobnost zmanjšana že za 60 odstotkov. Par s tremi otroki, ki je tudi do sedaj imel zelo nizko kreditno sposobnost (46 tisoč evrov posojila) pa bo odslej kreditno nesposoben.

Zvišanje minimalne plače znižuje kreditno sposobnost zaradi regulacije, ki jo je leta 2019 uvedla Banka Slovenije. Ta bankam nalaga, da potrošniku, potem, ko je poplačal vse kreditne obveznosti, ne sme ostati manj kot 76 odstotkov minimalne bruto plače. V primeru, da ima otroke, pa se mora k temu znesku za vsakega otroka posebej prišteti še vsota, ki ustreza višini denarne socialne pomoči, če bi bil (otrok) do nje upravičen.

Kot poroča Žurnal24, bo po napovedih Ministrstva za delo družino in socialne zadeve bruto minimalna plača v letošnjem letu med 1200 in 1225 evri, kar pomeni, da bo moralo potrošniku po poplačilu kreditnih obveznosti od plače ostati med 912 in 931 evrov. Ta vrednost, skladno z rastjo minimalne plače, raste že od samega sprejema regulacije s strani Banke Slovenije. Leta 2019 je moralo od plače ostati 674 evrov, lansko leto 817 evrov, letos pa že vrtoglavih 931 evrov. To hkrati pomeni, da bo brez kreditne sposobnosti ostala večina upokojencev. Povprečna pokojnina namreč znaša približno 777 evrov. Kreditno povsem nesposobnih bo tako okrog 250 tisoč upokojencev, še več pa jih bo lahko najelo le kredite nizkih vrednosti.

Banka Slovenije regulacijo sicer opravičuje na naslednji način – tistim, ki prejemajo nizke prihodke ne bi smeli rubiti plače. Regulacija na prvi pogled deluje dobronamerno, a kaj , ko je ravno ta regulacija ovira, ki manj premožne bolj ali manj obsodi na životarjenje v podnajemniških stanovanjih, za najemnine, ki niso prav nič višje kot mesečni obroki kreditov, ki bi jih radi najeli, a jih ne morejo, ravno zaradi omenjene regulacije.

Ekonomist Anže Burger. (Foto: sta)

Ekonomist in profesor na ljubljanski FDV Anže Burger pa trdi ravno nasprotno. Regulacija s strani Banke Slovenije upravičena in nujna, saj je rast izdaje posojil v slovenskem bančnem sistemu precej višja od povprečja v evro območju. Posledično je tudi nekoliko višja inflacija. Po njegovem trend rasti cen izrazito zaskrbljujoč, saj se je ta trend v drugih državah evrskega območja že obrnil. “Ne pozabimo, da je cilj restriktivne denarne politike ravno to, da poleg drugih transmisijskih mehanizmov povzroči tudi zmanjšanje izdaje posojil,” zapiše.

Kako bi morali reševati problem premajhne kreditne sposobnosti?
Po mnenju prof. Burgerja bi se morali reševanja problema premajhne kreditne sposobnosti lotiti na povsem drugačen način, kot se ga je lotila vlada. Našteje 4 poglavitne ukrepe. V prvi vrsti bi morali liberalizirati gradnje in s tem omogočiti izrazito povečanje število novogradenj v večjih mestih. Nato bi bilo potrebno zmanjšati javno porabo, kar bi omogočilo znižanje davkov ter davčno optimizacijo, ki bi znižala davke in prispevke na dohodke in povečala davke na ekonomske rente in potrošnjo. Kot zadnji ukrep navaja serijo strukturnih reform, ki bi Slovenijo naredilo bolj privlačno za domače in tuje podjetnike, ti pa bi poskrbeli za dvig plač večine prebivalcev, tudi tistih, ki imajo prihodke v približni višini trenutnega zneska minimalne plače.

Kako do prvega stanovanja?
Omenjeni ukrepi so bili del nabora vladnih ukrepov prejšnje vlade. Ta je davčno razbremenjevala dohodke zaposlenih, skušala olajšati načrtovanje in ceno gradbenih projektov in pospešeno delala na privabljanju tujih investitorjev. Pred zaključkom mandata je bila sprejeta še jamstvena shema za mlade, zakon, ki mladim omogoča lažje najemanje nepremičninskih kreditov. Več o tem lahko preberete v članku za naslovom: Prihaja stanovanjska shema za mlade! Predsednik podmladka SDS: Mladi morajo priti do lastnih stanovanj tam, kjer so odraščali.

A kot smo ugotovili v uvodu, so ti časi reform mimo. Na trgu nepremičninskih kreditov je trenutno situacija takšna: Glede na izračune, ki jih je moč opraviti na spletnih straneh bank, bo lahko odslej par s povprečno plačo 1300 evrov in dvema otrokoma najel kredit v skupni višini približno 40 tisoč evrov ali manj. Glede na javno dosegljive podatke, si bo prej opisana družina lahko privoščila celih 17 kvadratnih metrov novega stanovanja v Mariboru. V Ljubljani, ne boste verjeli, pa bi si štiričlanska družina z dvema povprečnima plačama lahko privoščila celih 10 kvadratnih metrov.

Takšna je ta “svoboda”.

Gal Kovač