fbpx

V tretjem četrtletju smo imeli gospodarsko rast, gospodinjstva pa so imela višje dohodke

Foto: Facebook

Bruto dodana vrednost celotnega gospodarstva je bila v tretjem četrtletju 2021 višja kot v istem obdobju leta 2020, ko je bila negativna zaradi krize s koronavirusom. Presežek v menjavi blaga in storitev s tujino se je v tretjem četrtletju 2021 nekoliko zmanjšal, ker je bila rast uvoza višja od izvoza. Podjetja so pospešila svojo investicijsko aktivnost, gospodinjstva pa so povečala potrošnjo in tako manj privarčevala. Medtem je država zaradi številnih ukrepov za spodbude gospodarstvu povečala primanjkljaj, finančne družbe pa so ustvarile presežek.

Bruto dodana vrednost celotnega gospodarstva je bila v tretjem četrtletju 2021 za 8,4 odstotka višja kot v istem obdobju leta 2020, ko je bila negativna zaradi krize s koronavirusom (-1,2 odstotka). K rasti bruto dodane vrednosti so prispevali vsi institucionalni sektorji pozitivno. Nefinančne družbe so prispevale največ, 5,3 odstotne točke, finančne družbe pa najmanj, 0,4 odstotne točke. Gospodinjstva in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG) so prispevali 1,8 odstotne točke, država pa 0,9 odstotne točke, poroča Statistični urad Republike Slovenije.

Presežek celotnega gospodarstva s tujino je bil v tretjem četrtletju 2021 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 nižji za 533 milijonov evrov in je znašal 220 milijonov evrov ali 1,6 odstotka BDP. Presežek v menjavi blaga in storitev je znašal 450 milijonov evrov ali 3,4 odstotka BDP in je bil občutno nižji kot v istem obdobju prejšnjega leta (za 789 milijonov evrov), ker je bila rast uvoza blaga in storitev bistveno višja (30,6-odstotna) od rasti izvoza blaga in storitev (17,8-odstotna). Rast storitvene menjave je bila tako pri uvozu kot pri izvozu višja od rasti blagovne menjave.

Neto posojanje in neto izposojanje po institucionalnih sektorjih po tekočih cenah v Sloveniji (Vir: SURS)

Vrednost primarnih dohodkov in tekočih transferjev, prejetih iz tujine, je bila v letošnjem tretjem četrtletju skupaj za 324 milijonov evrov (ali 2,4 odstotka BDP) nižja od vrednosti, plačane v tujino. Nasprotno pa je bila vrednost kapitalskih transferjev, prejetih iz tujine, višja od vrednosti, plačane v tujino. Posledično je gospodarstvo iz tega naslova ustvarilo presežek v višini 37 milijonov evrov ali 0,3 odstotka BDP.

Nefinančne družbe okrepile investicijsko aktivnost
Stopnja dobička nefinančnih družb (delež bruto poslovnega presežka v bruto dodani vrednosti) je v tretjem četrtletju 2021 znašala 38,1 odstotkov. Od vrednosti v istem obdobju leta 2020 se ni bistveno razlikovala oziroma je bila od nje nižja samo za 0,1 odstotne točke. Nižja pa je bila zato, ker je bila rast bruto dodane vrednosti nekoliko izrazitejša (8,6-odstotna) kot rast bruto poslovnega presežka podjetij (8,3-odstotna). Sredstva za zaposlene (plače in socialni prispevki), ki so jih podjetja izplačala svojim zaposlenim, so se povečala za devet odstotkov.

Foto: Pixabay

Nefinančne družbe so občutno okrepile izdatke za bruto investicije v osnovna sredstva. Te so bile v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 višje za 18,9 odstotka. Stopnja investiranja nefinančnih družb (delež bruto investicij v osnovna sredstva v bruto dodani vrednosti) se je v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 posledično povečala za 1,8 odstotne točke in bila 21,2-odstotna.

Foto: Pixabay

Višja investicijska aktivnost nefinančnih družb se je odrazila tudi v njihovem presežku. Ta je v tretjem četrtletju 2021 znašal 316 milijonov evrov ali 2,4 odstotka BDP in je bil za skoraj polovico nižji od presežka v tretjem četrtletju 2020 (618 milijonov evrov ali pet odstotkov BDP).

Finančne družbe poslovale s presežkom
Finančne družbe (banke, zavarovalnice in drugo) so v tretjem četrtletju 2021 ustvarile presežek v višini 51 milijonov evrov ali 0,4 odstotka BDP. Nasprotno pa so te družbe v istem obdobju prejšnjega leta poslovale s primanjkljajem v višini 89 milijonov evrov ali 0,7 odstotka BDP.

Primanjkljaj države višji
Primanjkljaj (neto izposojanje) države je v tretjem četrtletju 2021 znašal 339 milijonov evrov ali 2,5 odstotka BDP in je bil nekoliko višji od primanjkljaja v istem obdobju leta 2020  (285 milijonov evrov ali 2,3 odstotka BDP), hkrati pa nižji kot v prvih dveh četrtletjih leta 2021. Na višji primanjkljaj države je vplivala izrazitejša rast izdatkov države (8,5-odstotna) kot tudi rast njenih prihodkov (7,9-odstotna). Pri tem je bila rast izdatkov tokrat v najmanjši meri višja od  rasti prihodkov, odkar je izbruhnila epidemija.

Foto: Pixabay

K rasti prihodkov so največ prispevali davki na proizvodnjo in uvoz (8,1 odstotka) ter tekoči davki na dohodek in premoženje (13,1 odstotka). Drugi tekoči prihodki (zlasti prihodki iz lastnine) pa so se zmanjšali (12,7 odstotka). K rasti izdatkov so največ prispevali izdatki za bruto investicije v osnovna sredstva (40,5 odstotka) in sredstva za zaposlene (6,5 odstotka), medtem ko so se izdatki za obresti (11,4 odstotka) in subvencije zmanjšali (9,9 odstotka). Ministrstvo za finance v naslednjih letih pričakuje gospodarsko rast, zato je njihov namen postopno zniževanje primanjkljaja na račun višjih prihodkov v državno blagajno.

Gospodinjstva okrepila potrošnjo in zmanjšala varčevanje
Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev je bil v tretjem četrtletju 2021 za 6,7 odstotka (ali za 497 milijonov evrov) višji kot v tretjem četrtletju 2020. K rasti so znova največ prispevala sredstva za zaposlene oziroma dohodki iz dela (6,6 odstotne točke) in bruto poslovni presežek ter raznovrstni dohodek (2,4 odstotne točke). Neto dohodek od lastnine in drugi tekoči transferji, neto socialni transferji ter tekoči davki na dohodek in premoženje so na rast razpoložljivega dohodka vplivali negativno (skupni prispevek je znašal 2,3 odstotne točke).

Foto: Pixabay

Vztrajna rast bruto razpoložljivega dohodka in sproščanje omejitvenih ukrepov sta se odrazila v hitri rasti končne potrošnje gospodinjstev že drugo četrtletje zapored. Ta je bila v primerjavi s tretjim četrtletjem 2020 višja za 13,9 odstotka ali za 906 milijonov evrov (v drugem četrtletju 2021: 21,3 odstotka ali 1.163 milijonov evrov).

Gospodinjstva so trošila več in manj varčevala
Gospodinjstva so svoje prihranke, ustvarjene v obdobju epidemije, intenzivno usmerila v potrošnjo in tako manj privarčevala. V tretjem četrtletju 2021 so za varčevanje namenila samo 6,6-odstotka razpoložljivega dohodka ali za 5,9 odstotne točke manj kot v istem obdobju predhodnega leta. Močnejša rast potrošnje se je posredno odrazila v sorazmerno nizkem presežku (neto posojanje) gospodinjstev; ta je znašal 192 milijonov evrov ali 1,4 odstotka BDP (v tretjem četrtletju 2020: 510 milijonov evrov ali 4,1 odstotka BDP).

Sara Rančigaj