fbpx

Vladni fiasko z odkupom žit se nadaljuje – kaj sploh želijo doseči? Razočarani kmetje bodo pšenico prodali v tujinoi kmetje bodo prodajali v tujino

Ministrica za kmetijstvo Irena Šinko. (Foto: STA)

Vladni uspehi na področju izboljšane komunikacije z družbenimi deležniki se kar ne nehajo. Zadnja saga, ki se vleče že od junija, je v zvezi z odkupom žit. 

Začelo se je tako, da so kmetje oz. komisija za prodajo žit predlagali vladi, da sama odkupi vso letos pridelano slovensko pšenico in jo potem čez leto sama prodaja mlinarjem. “Če odkupovalci, mlinarji in vlada ne bodo sledili našim predlogom cene in če se bodo pojavili tuji kupci, ki bodo pripravljeni plačati več, bomo tudi kmetje sledili načelom enotnega evropskega trga in prostega pretoka blaga ter bomo prodali tistemu, ki bo ugodnejši,” je takrat povzel predsednik komisije Küčan.

Kmetje želijo odkup po fiksnih cenah
Bilo je zelo jasno, kaj si kmetje želijo – odkup pšenice po nadtržni ceni, ki so jo sami predlagali (od 410 evrov za kakovost A+, pa do 330 za kakovost C). Med vrsticami so državi zagrozili, da bodo drugače pšenico pač prodali tujim kupcem, ki bi morda na volatilnem svetovnem trgu, ki mu zaradi ukrajinske vojne grozi pomanjkanje, ponudili še višje cene.

Vlada povzročila kolaps prostega trga
Nato je vlada v sklopu ukrepov za naslovitev visokih cen surovin in energije v kmetijskem sektorju res odločila, da je država pripravljena odkupiti letošnji celotni pridelek pšenice. Le na eno podrobnost je pozabila – ni povedala po kakšni ceni!

Predsednik vlade je namreč napovedal odkup vsega slovenskega žita, ne pa tudi cene, zahtevane kakovosti, od koga natančno bo država odkupovala žito in tudi ne finančnih pogojev odkupa. Zaradi tega je sedaj po celotni prehranski verigi zavladal kaos.

Žetev pšenice je prehitela Golobovo vlado. (Foto: STA)

V Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, so namreč opozorili, da so v manj kot enem tednu dni slovenski mlinarji in proizvajalci krmil zaradi vladne napovedi odkupili več kot tretjino slovenske pšenice.

Kot pravijo, je vladna napoved, da bo država odkupila vso slovensko pšenico, dvignila odkupne cene pšenice, čeprav takšen odkup v realnosti po njihovem prepričanju sploh ni bil izvedljiv. Višje cene pšenice pomenijo višjo ceno moke in dražji kruh. Mlinarji so seveda kalkulirali, da bodo od pridelovalcev neposredno pšenico odkupili ceneje, kot od države. Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je nato mirila: “Nikogar ne želimo siliti, da proda pšenico, ampak bodo blagovne rezerve na podlagi dejanskih ponudb odkupovale pšenico prek javnega naročila.” Dodala je, da bodo zainteresirani pridelovalci oddali ponudbe, v javnem naročanju pa je prednostno merilo najnižja cena. Nad čemer pa zopet niso bili zadovoljni kmetje, ki so se nadejali zajamčenih cen, ki si jih predlagali junija.

Zavod za blagovne rezerve bo odkupoval po najnižji ceni
Včeraj pa je Zavod za blagovne rezerve RS objavil razpis za razširjen odkup 40.000 ton pšenice letine 2022 za človeško prehrano. Naročilo, objavljeno na portalu javnih naročil, se nanaša na nakup do 14.000 ton pšenice in do 26.000 ton pšenice z obveznostjo skladiščenja na območju Slovenije. Od koga bodo torej odkupovali in s kakšnim razlogom?

Slovenski kmetje so že izrazili svoje razočaranje nad odločitvijo, da se bo odkupovalo prek blagovnih rezerv, kjer bo prioriteta nizka cena. Po šoku, ko je Golob kar na vrat na nos napovedal odkup pšenice, se je dobršen del letošnjega pridelka že prodal. Kje bo torej Slovenija kupila pšenico? Od tujih kupcev za višjo ceno oz. bo odkupovala žita nižje kakovosti? Kako bo to vplivalo na draginjo, ki jo želijo blažiti? Kmetje so že napovedali, da po najnižjih cenah pšenice ne bodo prodajali.

Evropska letina je dobra
Še pomembnejše je vprašanje, zakaj do odkupa sploh prihaja. Je kakšen direktorat na ministrstvu ugotovil, da nam grozi pomanjkanje pšenice? EU pravi, da ne. Junijska žetev je bila solidna. Sicer ne bo nadomestila izpada ruske in ukrajinske pšenice, ki predstavlja 29 odstotkov globalnega pridelka, je pa rezerv dovolj za vsaj še to leto.

Zdi se, da je evropska letina dobro prestala neugodne razmere prvega vročinskega vala. Francoski analitik think tank Strategie Grains ocenjuje skupni pridelek mehke pšenice, ki se uporablja za moko in kruh, na 125,3 milijona ton, kar je le 3 odstotke manj od rekordne letine 2011. Morda se bo cena pšenica na svetovnem trgu res še dvigovala, a v tem trenutku pomanjkanje ne grozi nobeni državi EU.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko in predsednik vlade Robert Golob (Foto: STA)

Kaj vlada sploh želi?
Veliko lažje bi bilo, če bi državljani in kmetje razumeli, kaj želi vlada sploh doseči, ker je zaradi zmedene komunikacije jasno, da niti sami ne vedo. Želijo preprečiti pomanjkanje? To vendarle zaenkrat ne grozi. Želijo znižati cene pšenice za mlinarje? Ti so pšenico odkupili že takrat, ko je vlada napovedala odkup, saj niso hoteli sovjetsko pšenice odkupovati od države. Želijo poskrbeti za finančno stabilnost kmetov? Kako, če pa blagovne rezerve odkupujejo po najnižji ceni. Potem lahko odkupujejo veliko cenejšo vzhodnoevropsko pšenico.

Komunikacija te vlade je res presežek. Še dobro, da ima medije na svoji strani in se večina državljanov ne zaveda, kakšni amaterji jo vodijo.

Kmetje razočarani

Kmetje so nad odločitvijo kmetijske ministrice razočarani, zato zdaj napovedujejo, da bodo pridelek prodali najboljšemu ponudniku, kar pomeni, da je povsem mogoče, da slovenska pšenica pristane na avstrijskih in nemških policah. Nekateri kmetje pa bodo s prodajo počakali še nekaj mesecev, saj upajo, da bodo cene še poskočile. Vladni ukrepi za “blažitev draginje” bodo torej v najboljšem primeru imeli ničelni učinek, v najslabšem pa bodo draginjo še poglobili.

Sara Kovač