fbpx

Združenje bank Slovenije opozarja: Dvig minimalne plače bo poslabšal kreditno sposobnost prebivalstva

Foto: Pixabay/Freepik

“Vsak prejemnik minimalne plače bo za 100 evrov neto na boljšem,” je v četrtek na novinarski konferenci zmagoslavno zatrdil minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec. Od januarja letos nova minimalna plača znaša 878 evrov neto oziroma 1.203,36 evra bruto, do sedaj je ta znašala 778,48 evra neto oziroma 1.074,43 evra bruto. “Ker se bo ob uvedbi nove minimalne plače povečal delež zaposlenih z minimalno plačo, bodo posledice tako visokega dviga minimalne bruto plače na najem kreditov izrazito negativne,” pa opozarjajo pri Združenju bank Slovenije. 

V nadaljevanju izpostavljajo, da tudi morebitni napovedani generalni dvigi plač ne bodo imeli takojšnjega učinka na zvišanje kreditne sposobnosti, saj morajo banke in hranilnice pri izračunu kreditne sposobnosti upoštevati dohodke za zadnje leto, torej zadnjih 12 mesecev.

Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva določa, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo.  V primeru, če pa potrošnik preživlja družinskega člana ali pa drugo osebo, ki jo je dolžan preživljati po zakonu, pa mu mora ostati še višina prejemka, ki je določena za osebo, ki jo preživlja, seveda po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke za dodelitev denarne socialne pomoči.

Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oziroma hranilnici ne more zadolžiti!
Tiste družine, ki imajo minimalne do povprečne prihodke, ki jih ima večina vseh oziroma 70 odstotkov zaposlenih, imajo po besedah Združenja bank Slovenije zelo nizko kreditno sposobnost. “Posameznik, ki prejema minimalno plačo, se tako rekoč v banki oziroma hranilnici ne more zadolžiti. Za vsak nadaljnji evro dohodka nad minimalno plačo pa se lahko za anuiteto uporabi le 0,5 evra (DSTI* = 50),” pojasnjujejo.

V izjavi za javnost so pri združenju izračunali kreditne sposobnosti za posameznika s povprečno plačo, par s povprečnima plačama in par s povprečnima plačama ter dvema otrokoma in sicer za dobo 20 let, za katero je v bankah sklenjenih največ stanovanjskih kreditov. Tabelo si lahko ogledate v nadaljevanju:

V zaključku pri Združenju bank Slovenije izpostavljajo, da se z daljšanjem dobe odplačevanja učinek dviga minimalne bruto plače še povečuje.

Sara Kovač