Ekskluzivni dokument CIA: Stavba, ki stoji v vrtu Narodnega doma Arena, je zdaj zapor Udbe

“Stavba, ki stoji v vrtu Narodnega doma Arena, zdaj služi kot zapor Udbe. Pod stavbo je Udba zgradila devet bunkerjev, od katerih jih šest služi kot zaporniške celice, trije pa kot mučilnice. Celice so za tri osebe in imajo betonske postelje.”

Uredništvo Demokracije je pridobilo dokument ameriške Centralne obveščevalne agencije (Central Intelligance Agency, CIA) iz leta 1949, v katerem je podano poročilo o namestitvah Udbe in osebja v Ljubljani. Dokumentu je priložen tudi arhitekturni načrt kleti menze, kluba, čitalnice in hotela Projektivnega zavoda Ljubljana pod patronatom takratnega ministrstva za gradnje z datumom 16. 12. 1946.

Po poročilu CIA gre za načrt kleti Narodnega doma Arena, ki so v času nastanka poročila CIA (julij 1949) že bile zapori Udbe. Po naših podatkih je šlo za kletne prostore pod nekdanjim Klubom delegatov oziroma poslancev Ljudske skupščine republike Slovenije, Puharjeva ulica 13; sedaj je tam prizidek Narodne galerije, nekdanjega Narodnega doma, Prešernova cesta 24. Ministrstvo za gradnje Ljudske republike Slovenije (1945−1951) sta v tem času vodila Miha Kambič in Ivan Maček – Matija.

Kaj piše v dokumentu?
Omenjeni dokument CIA je stopnjo tajnosti odpravil in ga odobril za javno objavo 18. julija 2018. Datum informacije je julij 1949, datum določbe dokumenta je 13. december 1949, predmet informacije pa je Namestitve Udbe in osebja v Ljubljani. Vir piše (v prevodu iz angleščine):

“1. Sedež Udbe za Ljubljano je v stavbi banke Slavija na vogalu Tyrševe in Gajeve ulice. Vodja zasliševalnega oddelka Udbe, stotnik Franc Zalascek (Zalašček, op. p.), ki prebiva na Gajevi ulici št. 10, je tudi vodja zapora Udbe v Narodnemu domu Arena. Zalascek, ki se je rodil v Tolminu, naj bi bil neusmiljen posameznik in je opisan kot temnejše polti, vitek in visok šest čevljev (182,88 cm). Ivan Prijatelj in Franc Drnovsek (Drnovšek, op. p.), ki sodelujeta z njim, sta po poročanju dokazano komunista in usposobljena agenta Udbe.
2. Sedež Udbe za predmestje Ljubljane je v hotelu Soca (Soča, op. p.) na Ulici sv. Petra št. 4 in je pod vodstvom Jožeta Rizmana. Izpostave (Udbe, op. p.) za različne mestne četrti so nameščene po mestu: ena na Meteljkovi (Metelkovi, op. p.) ulici št. 3, druga na dvorišču nabavno-prodajne zadruge (NAPROZA, op. p.) na Vodnikovem trgu in tretja na Zalokarjevi ulici št. 1.
3. Četrti odsek, ta je na Cigaletovi ulici št. 3, je pod vodstvom Draga Mrvarja, ki pogosto potuje v Trst in čigar žena dela v isti pisarni. Mrvar, nekdanji ključavničar, star približno 26 let, je bil partizanski borec. Opisali so ga kot 5’7’’ (170,18 cm, op. p.) visokega, precej debelega, temnejše polti in s sivimi lasmi.
4. Glavni ljubljanski kurir je Dušan Sedelj (verjetno Sedej, op. p.), ki naj bi pogosto potoval v Trst. Sedej, ki živi na Jegličevi ulici št. 10/1, Ljubljana, ima nalogo zbiranja informacij na mejnih prehodih in pripravo na njihovo (verjetno prebežnikov, op. p.) prijetje v sodelovanju s Knojem.
5. Stavba, ki stoji na vrtu Narodnega doma Arena, zdaj služi kot zapor Udbe. Pod stavbo je Udba zgradila devet bunkerjev, od katerih jih šest služi kot zaporniške celice, trije pa kot mučilnice. Celice so za tri osebe in imajo betonske postelje. Mučilnice so velike kvadratni meter in so opremljene s kavlji, na katere zvežejo ljudi, da jih mučijo. Ena najpogostejših praks je, da bunker napolnijo z ledom ali vročo vodo, v kateri so zaporniki nameščeni ure.”

Opombe k dokumentu
Ob tem je treba vedeti, da so se imena stavb in ulic spreminjala. Kot piše v dokumentu, je bil sedež Udbe za Ljubljano v stavbi banke Slavija na vogalu Tyrševe in Gajeve ulice. Banka Slavija je danes ministrstvo za notranje zadeve. Tyrševo cesto v Ljubljani so leta 1952 preimenovali v Titovo cesto. Danes je to Slovenska cesta. Leta 1941 so po italijanski okupaciji Ljubljane dotedanjo Gajevo ulico preimenovali v Verdijevo ulico, po letu 1952 v Kidričevo ulico, danes je to Štefanova ulica.

V dokumentu piše: “Stavba, ki stoji na vrtu Narodnega doma Arena, zdaj služi kot zapor Udbe.” Po naših podatkih gre za območje porušenega Kluba delegatov oziroma poslancev Ljudske skupščine republike Slovenije ob Puharjevi ulici 13. Sedaj je tam prizidek oziroma povezovalni trakt Narodne galerije, nekdanjega Narodnega doma, Prešernova cesta 24.

Naslednji podatek. “Sedež Udbe za predmestje Ljubljane je v hotelu Soča na Ulici sv. Petra št. 4.” Gre za nekdanji hotel na Sv. Petra cesti, današnji Trubarjevi 5 (v bližini nekdanjega Centromerkurja, zdaj Galerije Emporium), kjer je že na začetku 19. stoletja stala gostilna s prenočišči Zum Kaiser von Österreich – Pri avstrijskem cesarju. Po prvi svetovni vojni se je hotel preimenoval v Hotel Wilson, že leta 1923 pa je omenjen kot Hotel Soča. Danes je tam AVA – Akademija za vizualne umetnosti.

“Izpostave (Udbe, op. p.) za različne mestne četrti so nameščene po mestu: ena na Meteljkovi (Metelkovi, op. p.) ulici št. 3, druga na dvorišču nabavno-prodajne zadruge (NAPROZA, op. p.) na Vodnikovem trgu in tretja na Zalokarjevi ulici št. 1.” Najprej gre za stavbo na današnji Metelkovi ulici nasproti Slovenskega etnografskega muzeja. NAPROZA na Vodnikovem trgu v Ljubljani je bila po naših podatkih v stavbi trgovine Dom, trgovine s spominki. Zalokarjeva ulica pa je v neposredni bližini UKC Ljubljana.

Križišče Tavčarjeve in Cigaletove ulice.

“Četrti odsek, ta je na Cigaletovi ulici št. 3.” Na Cigaletovi ulici št. 3, ki se še danes imenuje tako, imajo danes prostore odvetniške družbe, v pritličju sta lokala.

V dokumentu je omenjena še Jegličeva ulica, kjer je živel udbovec Sedej. Jegličevo ulico je Mestni ljudski odbor Ljubljana leta 1952 preimenoval v Njegoševo cesto, poimenovana po Petru II. Petroviću Njegošu, vladarju Črne gore, pesniku in filozofu. Danes je na tej lokaciji Hotel Asteria.

Petra Janša, Demokracija