Na septembrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu bo o stanju v Evropski uniji ponovno spregovoril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki bo predstavil najpomembnejše zakonodajne predloge Komisije na področju politike priseljevanja. O migracijah, proračunu EU in bližajočemu referendumu o zakonu o drugem tiru je za naš portal spregovorila evropska poslanka Patricija Šulin.
1. Gospa Šulin, začniva z aktualnim dogajanjem na domačem političnem parketu. Zadnjo nedeljo v septembru nas čaka referendum o zakonu o drugem tiru.
Tako je. Civilna iniciativa Davkoplačevalci se ne damo je vložila več kot 48.000 podpisov za razpis zakonodajnega referendum o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper, tako imenovanemu zakonu o drugem tiru. Državni zbor RS je odločil, da se referendum izvede v nedeljo, 24. septembra. Povedati pa je treba, da je zelo velikega pomena udeležba volivcev na referendumu, saj je za zavrnitev zakona potrebno, da proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev, kar pomeni približno 340.000 volivcev.
2. Referendum je pomemben tudi z vidika sporočila, ki ga bomo volivci poslali aktualni vladi in z vidika zavedanja, da je ocena vrednosti projekta izgradnje drugega tira železniške proge Divača – Koper nejasna in nedorečena.
Vsi se strinjamo, da je v Sloveniji nujno potrebna modernizacija železniške infrastrukture, kot tudi izgradnja železniške proge Divača – Koper, predvsem do koprskega pristanišča. Upam pa, da se vsi strinjamo tudi s tem, da morajo biti vsi projekti dobro in transparentno načrtovani, kot tudi izvedeni gospodarno in učinkovito. V Sloveniji je bilo, žal, že preveč projektov, ki teh pogojev niso izpolnjevali. Eden takšnih je, kot vemo, TEŠ 6. Tudi projekt izgradnje drugega tira gre v to smer, saj je nedodelan, zastarel in kar najbolj bode v oči, tudi izjemno drag, če primerjamo podobne izgradnje železniških prog v Evropi. Kilometer železniške proge drugega tira, če upoštevamo izračune vlade, bo stal 50 milijonov evrov, v Evropi denimo bi kilometer elektrificirane železniške proge stal okoli 7 milijonov evrov, proga na zahtevnem terenu v predoru pa okoli 18 milijonov evrov na kilometer. Razlika je ogromna in vlada je ne zna pojasniti. Diši po vnaprej načrtovani korupciji. Te je v Sloveniji ogromno. Zadnje raziskave uvrščajo Slovenijo v sam vrh koruptivnih držav. Tudi zaradi tega je pomembno, da se referenduma udeležimo in glasujemo proti zakonu o drugem tiru.
3. Torej, čeprav je dobra prometna infrastruktura pomembna za slovensko gospodarstvo in njegov nadaljnji razvoj, je predlog zakona o drugem tiru površen, nedodelan, brez jasne finančne konstrukcije in kot takšen predstavlja zelo veliko tveganje, da pride še do podražitve projekta.
Res je. Drugi tir je pomemben, vendar ne za vsako ceno. Nedopustno je že to, da je vlada predlagala sprejem zakona po nujnem postopku, saj mora biti tako pomemben zakon s področja državnih investicij podvržen široki javni razpravi civilne družbe, strokovne javnosti in politike.
4. Odprava prometnih zastojev v potniškem in tovornem prometu ter ustvarjanje pogojev za konkurenčni promet je eden od ciljev Bele knjige Evropske komisije o prometu.
Eden od ključnih strateških usmeritev in ciljev EU na področju prometne politike je vzpostavitev funkcionalnega in multimodalnega “osrednjega omrežja” TEN-T na ravni EU do leta 2030, skupaj z visokokakovostnim in visokozmogljivim omrežjem do leta 2050 ter povezanimi informacijskimi storitvami. Vse to pa je mogoče doseči le ob smotrni porabi denarja. Kot nadomestna članica Odbora za nadzor proračuna v Evropskem parlamentu se zavzemam za učinkovit nadzor nad porabo evropskega denarja pri projektu izgradnje drugega tira, ki predvideva tudi pridobitev nepovratnih evropskih sredstev, pa se zdi, da se premalo posveča prav stroškom izgradnje. In to je nesprejemljivo.
5. Da nadaljujeva s področjem financ. Ste tudi članica Odbora za proračun v Evropskem parlamentu. Smernice in predlog proračuna EU za leto 2018 je Evropska komisija že predstavila in zanima me, katere so njegove prednostne naloge?
Komisija je v okviru omejitev večletnega finančnega okvira pripravila predlog proračuna za leto 2018, ki predstavlja približno 2 odstotka celotne javne porabe v Uniji in dopolnjuje nacionalne proračune. Za leto 2018 predlog proračuna EU za obveznosti namenja 160,6 milijarde evrov, za plačila pa 145,4 milijarde evrov. Prednostnih nalog je kar nekaj, glede na nove izzive, ki izhajajo iz kompleksnega geopolitičnega okolja in še vedno šibkega gospodarstva v EU. Tako je več sredstev namenjenih za reševanje migracij, zaščiti zunanjih meja EU in varnosti njenih državljanov, kot tudi za strateške naložbe in trajnostno rast v podporo gospodarski koheziji in ustvarjanju delovnih mest za mlade. O predlogu proračuna za leto 2018 še potekajo razprave na Svetu in v Evropskem parlamentu. Stališče Sveta, ki so ga potrdili stalni predstavniki, ne pa tudi ministri, je, da se sredstva zmanjšajo, formalno stališče Evropskega parlamenta na stališče Sveta pa mora biti še sprejeto. Poročevalec Evropskega parlamenta je na zadnji seji Odbora za proračun stališče Sveta označil kot kontradiktorno.
6. Torej je pomembno, da proračun ohranja osredotočenost na gospodarsko rast in ohranjanje delovnih mest ter boj proti podnebnih spremembam.
Seveda. Evropsko gospodarstvo še vedno okreva, brezposelnost se zmanjšuje, vendar je v več državah članicah in regijah še vedno previsoka. Če vzamemo za primer brezposelnost med mladimi: v EU je brezposelnost med mladimi okoli 17 odstotkov, so pa velike razlike med posameznimi državami članicami. Denimo v Nemčiji je brezposelnih okoli 6 odstotkov mladih, v Grčiji preko 40 odstotkov, v Sloveniji pa okoli 20 odstotkov. Zato Evropski parlament in Svet tako močno podpirata podaljšanje pobude za zaposlovanje mladih do leta 2020, za kar je za leto 2018 predlaganih 233,3 milijona evrov. Evropski poslanci smo za obdobje 2017 – 2020 uspeli še povečati sredstva za zaposlovanje mladih za dodatnih 1.2 milijarde evrov. Petsto milijonov dodatnih sredstev želi Odbor nameniti za boj proti brezposelnosti mladih v letu 2018. Mladi, bi morali dobiti možnost kakovostne zaposlitve, vajeništva ali usposabljanja čim prej, ko prenehajo s formalnim izobraževanjem. Zato je bila ustanovljena pobuda za zaposlovanje mladih za najbolj prizadete regije. V predlogu proračuna pa se odraža tudi zaveza EU, da bo izvajala podnebni sporazum COP 21 in sledi cilju 20 odstotkov za racionalizacijo odhodkov za podnebne ukrepe.
7. Ustvarjanje novih delovnih mest pa je odvisno tudi od vlaganja v naložbe.
Ravno zato je že novembra 2014 predsednik Evropske komisije Juncker predstavil 315 milijard evrov vreden naložbeni načrt za Evropo, katerega glavni namen je bil, da se vzpostavi pomoč pri odpravljanju ovir za financiranje ter izvajanje strateških naložb, ki gospodarstvu in družbi zagotavljajo visoko raven dodane vrednosti. Lani je Evropska komisija predlagala podaljšanje sklada do leta 2020, ki naj bi spodbudil za 500 milijard evrov naložb. Ker bomo del sredstev namenili tudi iz evropskega proračuna, sem se v razpravah na sejah Odbora za proračun zavzela za podaljšanje sklada z namenom ustvarjanja novih delovnih mest.
8. Ali so že znani prvi rezultati črpanja sredstev iz Sklada?
Sklad je spodbudil že za več kot 194 milijard evrov naložb in tako presegel polovico od 315 milijard evrov skupnih naložb, kolikor je bilo predvideno ob njegovi uvedbi leta 2015. Za infrastrukturne projekte in programe financiranja malih in srednje velikih podjetij je bilo v okviru sklada skupno odobrenih za več kot 31 milijard evrov garancij.
9. Sredstva iz Sklada so prav tako kot nepovratna evropska sredstva in sredstva drugih evropskih skladov namenjena vsem državam članicam, med katerimi žal prav Slovenija mnogokrat premalo izkoristi številne priložnosti, ki jih ti skladi prinašajo. Je stanje zdaj kaj drugačno?
Žal ne. Potencial Evropskega sklada za strateške naložbe je bil v Sloveniji premalo izkoriščan in Slovenija ostaja med najslabšimi porabniki sklada in zamuja številne priložnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za strateške naložbe. Številne države članice uspešno izkoriščajo sklad in so uspele mobilizirati zasebne naložbe v sektorjih, ki so bistvenega pomena za ustvarjanje novih delovnih mest. V Sloveniji tako ostajajo velike rezerve, predvsem za energetske naložbe in naložbe projektov za energetsko učinkovitost.
10. Če se vrneva k proračunu. Proračun EU za leto 2018 je zadnji evropski proračun z 28 državami članicami.
Res je. Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz EU bo naslednji proračun vključeval le 27 držav.
11. Ali Slovenija tudi v letu 2018 ostaja neto prejemnica?
Da. Slovenija ostaja neto prejemnica, kar pomeni, da iz evropskega proračuna prejme več kot vanj vplača. Slovenija bo v letu 2018 v proračun EU vplačala 421,7 milijona evrov, iz njega pa prejela 1,1 milijarde evrov. Samo za primerjavo naj navedem, da je največja neto plačnica Nemčija, ki v proračun EU letno vplača približno 15 milijard evrov.
12. Če se dotakneva še prihajajočega plenarnega zasedanja v Strasbourgu. Predsednik Evropske komisije Juncker bo predstavil zakonodajne predloge na področju migracij. V katero smer gredo ti predlogi?
Na predloge Evropske komisije bomo morali počakati do plenarnega zasedanja, ki se bo pričelo 11. septembra v Strasbourgu. Dosedanji predlogi Evropske komisije, Odbora za državljanske svoboščine v Evropskem parlamentu in resolucije Evropskega parlamenta pa gredo v smeri reforme Dublinske uredbe, katere temeljno načelo je, da je za obravnavo prošnje za azil odgovorna tista država članica, ki je imela največjo vlogo pri vstopu prosilca v EU ali pri njegovem bivanju v njej.
13. Potemtakem imata največjo vlogo pri vstopu Italija in Grčija, saj večina migrantov in prosilcev za azil vstopi prav na italijanskih in grških tleh?
Res je. Ker sta Italija in Grčija zelo obremenjeni, tudi nekatere druge države, npr. Francija, Nemčija in Velika Britanija, si prizadevajo za reformo Dublinske uredbe. Da uredba ne bi temeljila zgolj na odgovornosti, temveč tudi na solidarnosti, tako da bi se število prosilcev za azil sorazmerno porazdelilo med države članice.
14. Torej t. i. kvote?
Da.
15. Temu sistemu pa niso naklonjene vse države članice, npr. Madžarska in Slovaška so proti.
EU je vedno temeljila na solidarnosti, vendar je treba vedeti, da še vedno od gospodarske krize ranjena Evropa ne more poskrbeti za vse, ki bi radi prišli v Evropo. Prostorsko in finančno je to nemogoče. In vsaka država članica najboljše ve, koliko je zmožna pomagati. Ne smemo pa držav prisiliti, da pomagajo na račun lastnega prebivalstva.
16. Nenadzorovani migrantski val bremeni azilne sisteme mnogih držav članic in tudi skupni evropski azilni sistem kot celoto.
Množične migracije so dodobra pokazale pomanjkljivosti evropskega azilnega sistema. EU ni bila pripravljena na takšen obseg in koncentracijo prihodov. V zadnjih dveh letih je večinskemu delu Evrope jasno, da so nujni konkretni ukrepi: učinkovita zaščita zunanjih meja, vračanje nezakonitih migrantov in uspešna integracija migrantov v družbo. Evropski poslanci pozivamo tudi k boljšemu nadzoru nad zunanjimi mejami EU in bolj učinkovitemu sledenju ljudem, ki prihajajo v EU, predvsem z vnosom njihovih podatkov v evropske baze, kot je Eurodac.
17. Uredba Eurodac že od julija 2015 določa, da morajo države članice odvzeti prstne odtise vsem prosilcem za azil in osebam, prijetim pri poskusu nezakonitega prehoda meje, ki so starejši od 14 let, ter v 72 urah podatke posredovati v sistem Eurodac.
Žal so to uredbo številne države članice kršile, tudi Slovenija. Brez kontrole prstnih odtisov je slovensko ozemlje prečkalo več kot pol milijona ljudi.
18. Za reševanje nastale situacije pa so nujna dodatna finančna sredstva in fizična pomoč med državami članicami.
Države članice si med seboj nudijo pomoč. Npr. tudi slovenski policiji so na pomoč priskočili kolegi iz tujine. Prav tako pri reševanju krize pomagajo skupni evropski uradi: Frontex, Europol itd. Za uspešno delovanje pa so nujna finančna sredstva. Kot članica Odbora za proračun sem podprla vsa prizadevanja v smeri večje varnosti državljanov in državljank EU. V proračunu za leto 2017 je tako zagotovljenih dodatnih 728 milijonov evrov, aprila 2017 je Evropski parlament prižgal zeleno luč še za dodatnih 3,9 milijarde evrov za ukrepe politike priseljevanja, julija pa je Evropski parlament podprl program EU za spodbujanje zasebnih naložb v Afriko v višini 44 milijard evrov za soočanje s temeljnimi vzroki migracij.
19. Področje migracij torej ostaja prednostna naloga EU. Se to odraža tudi v proračunu za leto 2018?
Da, saj ni dovolj le politična volja, potrebna je tudi finančna podpora.
20. Oktobra 2016 je EU ustanovila evropsko mejno in obalno stražo, da bi izboljšali upravljanje z zunanjimi mejami EU ter tako zagotovili njihovo večjo varnost, saj je prav nadzor nad mejami EU nujen za boljše upravljanje migracij. Kako naprej? Kako zagotoviti še višjo stopnjo varnosti?
Evropski poslanci bomo glasovali o sporazumu o novem sistemu vstopa in izstopa EU za potnike, ki niso iz držav članic EU. Sistem bo registriral podatke o vstopu, izstopu in zavrnitvi vstopa za potnike, ki potrebujejo vizum in za potnike, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti. Ta način bo olajšal zaznavanje goljufij v povezavi z dokumentacijo in identiteto potnikov. Prav tako smo poslanci podprli ustanovitev agencije EU za azil, ki bo nastala iz evropskega urada za azil (EASO). Potrebni pa so tudi jasni kriteriji za ločevanje med ekonomskimi migranti in prosilci za azil, EU pa si mora še naprej prizadevati za učinkovitejše vračanje nelegalnih migrantov.
Jure Ferjan