Tajkunski nakup Večera za drobiž je bolj ali manj znan, prav tako dejstvo, da so si lastniki Večera Hakl & Hakl d.o.o., Uroš Hakl in Sašo Todorović lep kos denarja povrnili samo s prodajo prostorov dopisništva v Ljubljani na elitni lokaciji nad Namo.
Bolj ali manj je znano, da Večer spreminja svojo podobo vplivnega medija za severovzhodno Slovenijo v podobo podjetja, ki se ukvarja z organizacijo nostalgičnih izletov po poteh avnojske Jugoslavije in z organizacijo množičnih in cenenih kulinaričnih prireditev, tiskani časopis bo kmalu le še zgodovina. Prav tako je bolj ali manj znano, da naklada Večera strmo in hitro pada, in Večer je iz dneva v dan bolj marginalen medij na slovenskem trgu tiskanih medijev.
V nekaj letih tiskana naklada padla skoraj za četrtino
Večeru je v času, odkar je odgovorna urednica Katja Šeruga, naklada drastično padla. V obdobju od oktobra do decembra 2012 je Večer povprečno tiskal 33.795 izvodov, prodal pa 28.066 izvodov dnevno. Podatki o revidirani prodani nakladi, ki jo beleži Oglaševalska zbornica Slovenije, pa za obdobje od aprila do junija letošnjega leta kažejo, da je Večer tiskal še vsega 25.756 izvodov na dan, prodana naklada pa je bila komajda 21.470 dnevno.
Hakl & Hakl d.o.o., Hakl ter Todorović so dodali nekaj drobiža in se izognili tožbi
Manj pa je znano, kako so bili s strani novih lastnikov z iztisnitvijo opeharjeni mali delničarji Večera. Skupščina ČZP Večer d.d. je na svoji 28. skupščini 26.6.2015 sprejela sklep o prenosu delnic manjšinskih delničarjev na glavnega delničarja Dober Večer, holdinška družba, d.o.o.
Prvi korak je bil sodni preizkus primernosti izplačane denarne odpravnine in poskus poravnave, v naslednji fazi bi sledila tožba. Tožba ni bila potrebna, saj so lastniki Večera takoj priznali, da so male delničarje kar lepo ogoljufali, in v izogib dolgemu in dragemu sodnemu postopku so primaknili še en evro za delnico, torej 4,90 evra za delnico ali 25,64 odstotka več.
Hakl & Hakl & co. so se zavedali, da z dodatkom enega evra tvegajo manj, kot pa če gredo na sodišče, saj bi tako morali še bolj seči v žep, pa še ugled bi jim lahko padel, kar pa jih tako in tako ne vznemirja. Poravnava – in s tem tudi priznanje, da so male delničarje na prvo žogo lepo ogoljufali – je bila kljub vsemu cenejša kot pravdanje na sodišču. Za mnoge male delničarje, ki so se z “nategom” že sprijaznili, sedaj pa so dobili dodatnih 25 odstotkov (ob odbitju stroškov VZMD in DDV nekoliko manj), pa je to tudi bila nepričakovana nagrada, ki so jo dosegli s pomočjo VZMD.
Večerovi zaposleni in bivši zaposleni, ki so bili v preteklosti večinski lastniki Večera, so si zaradi trenutnega pohlepa in z nepremišljenimi prodajami svoje lastnine sami skopali jamo, v katero sedaj tone preostanek tega podjetja. Novi lastniki pobirajo smetano, kolikor je je še ostalo na tej do kosti obrani firmi, Večer kot medijska institucija pa bo počasi samo še v arhivu ali muzeju.
Andrej Žitnik