Goriška, Obalno-kraška, Jugovzhodna, Posavska in Zasavka regija so po trenutni epidemiološki sliki v črni fazi. Zaradi poslabšanja epidemioloških razmer se v Obalno-kraški in Zasavski regiji ukinjajo pretekli teden sproščene izjeme vezane na ponudbo in prodajo blaga in storitev, obratovanje žičniških naprav, ponujanje kulturnih in kinematografskih storitev. V Osrednjeslovenski, Podravski, Gorenjski, Koroški, Primorsko-notranjski, Pomurski in Savinjski regiji se po novem dovoli tudi prodaja nogavic in perila.
Dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom na področju voznikov in vozil se lahko opravljajo skladno s priporočili NIJZ in predhodno opravljenim testom, ki ni starejši od 72 ur. Potrošniki morajo imeti negativen test, ki ni starejši od 24 ur.
Včeraj je bilo opravljenih 4.958 PCR testov, s katerimi je bilo potrjenih 1.144 novih okužb (delež pozitivnih testov je znašal 23 odstotkov). Število opravljenih hitrih testov je včeraj znašalo 8.639, potrjenih 371 novih okužb (delež pozitivnih 4,3 odstotka). Ob skupno 13.597 opravljenih testih je bilo potrjeno 1516 okužb z novim koronavirusom. Vladna govorka Maja Bratuša je na vladni konferenci sporočila, da se v bolnišnicah zdravi 1106 pacientov, kar je manj kot dan prej, ko je bilo teh 1.144. Na intenzivni negi se zdravi 171 pacientov (1 manj kot včeraj). Na novo je bilo včeraj v bolnišnice sprejetih 76 oseb, odpuščenih pa 91 oseb. Umrlo je 23 oseb.
Manj bolnikov potrebuje bolnišnično zdravljenje
Epidemija v Sloveniji je po besedah vodje svetovalne skupine Ministrstva z zdravje Bojane Beović še vedno v polnem razmahu. V zadnjih nekaj dneh opažajo posamezna izboljšanja- manjše število bolnikov potrebuje bolnišnično zdravljenje in intenzivno nego. Zmanjšalo se je število sprejemov iz Domov starejših občanov. Če smo imeli pred tedni 30 in 40 ali več v bolnice iz DOS-ov premeščenih bolnikov na dan, jih je trenutno okoli 5 do 10 na dan. Število hospitaliziranih stanovalcev DSO se je znižalo iz cca 150-170 pred tedni na 70. K temu prispeva velika prekuženost stanovalcev (več kot polovica je covid-19 prebolela) in cepljenje.
Teža okuženih se premika iz starejše na mlajše populacije. V primerjavi z ostalimi evropskimi državami, ki so sprejemale primerljive ukrepe, bi pričakovali, da bi bila krivulja epidemije v Sloveniji nižja. Razlogi so po besedah Beovićeve številni. Gre za dogajanje v družbi, ki ga je težko spreminjati. Nekaj napredka je bilo na strani zdravljenja bolnikov, poudarja Beovićeva, namreč smrtnost primerov covid-19 v svetu se je zmanjšala z uporabo učinkovitih zdravil. V Sloveniji je smrtnost ves čas sorazmerno nizka in pod evropskim povprečjem. Z večjim številom bolnikov ni bistveno narasla. Zdravstveni sistem je namreč opravil izjemno delo. Po besedah Beovićeve je viden izjemen napredek v razvoju cepiv. “Nismo zadovoljni z njihovo dostavo, vendar se moramo zavedati, da bomo ob tako hitrem razvoju imeli na voljo milijarde odmerkov.” Sedaj imamo na voljo dve vrsti cepiv. Danes pa na ravni EU poteka ocena še enega zdravila, pri katerem gre za virus, ki ni sposoben povzročiti bolezni in ki prinese genetski zapis v človekovo celico in tako jo nauči, da prehodno tvori to beljakovino in sproži imunski odgovor. Učinkovitost cepiv je sicer različna, a te razlike za samo obvladovanje epidemije niso tako pomembne. “V prvi vrsti želimo doseči zmanjšanje število hudo bolnih,” je bila jasna.
Po nekaterih ocenah se je z novim koronavirusom v Sloveniji že okužilo med 500 tisoč in 600 tisoč ljudi, kar po besedah Beovićeve pomeni delno oviro za širjenje virusa, ob pogoju, da ljudje upoštevajo ukrepe za preprečevanje širjenja. V Sloveniji je približno dva odstotka obolelih za covidom-19 obolelih za britansko varianto virusa, ki se bolje prenaša med ljudmi in lahko povzroča hujši potek bolezni. Poudarja, da bo potrebno skrbno spremljanje prisotnosti britanskega seva virusa in opazovanje epidemiološke krivulje ter ob morebitnem dvigu poostriti morebitne ukrepe.
Strokovna skupina pri ministrstvu za zdravje nima mnenja o zapiranju šol v dveh regijah, ki sta v zadnjih dneh prešli iz rdeče v črno fazo. Vprašanje ni enostavno, skupina odločitev prepušča NIJZ, pristojnemu ministrstvu in vladi. Sledenje covid pozitivnim osebam, bo potrebno čim prej vzpostaviti, tudi iz razloga nastajanja novih in novih različic virusa, ki bodo lahko nekatere bolj nevarne, zato se bo NIJZ moral kadrovsko okrepiti. V primerih, ko oseba po prvem odmerku zboli za covidom, se za čas bolezni ne sme cepiti, najkasneje pa mora drugo dozo prejeti 6 tednov, po 1. odmerkom.
Izvedli nadzor na 52 cepilnih mestih
Deana Potza iz zdravstvenega inšpektorata je povedala, da je bilo v obdobju od 18. do 24. januarja opravljenih 3.740 nadzorov vseh inšpekcijskih organov, določenih v PKP 7. Izrečenih je bilo 34 prekrškovnih sankcij, 335 opozoril po Zakonu o prekrških in 126 upravnih ukrepov. Zdravstveni inšpektorat je od tega opravil 1.047 nadzorov, izrekel pa 9 prekrškovnih sankcij po Zakonu o prekrških, 70 opozoril in 10 upravnih ukrepov. V gostinstvu je bilo opravljenih 149 nadzorov, izrečenih pa 5 prekrškovnih sankcij in skupno 9 opozoril. Na področju drugih storitvenih dejavnosti je bilo 387 nadzorov, 4 prekrškovne sankcije, 22 opozoril in 2 prepovedi dejavnosti. Na zunanjih javnih površinah opravili 316 nadzorov in izrekli 30 opozoril; v večstanovanjskih stavbah 195 nadzorov in 16 opozoril.
Tekom vikenda so zdravstveni inšpektorji na sedmih smučiščih, poleg preverjanja higienskih priporočil NIJZ-ja, preverjali tudi, na kakšen način poteka uporaba žičnic in smučarskih prog za osebe, ki predložijo negativni test na covid-19. Hitro testiranje je bilo zagotovljeno na treh smučiščih in sicer na Kopah ter na Mariborskem in Ruškem Pohorju. Glede smučarskih kokov na Ljubnem niso ugotovili nobenih nepravilnosti.
Prioriteta pa še naprej ostaja nadzor nad izvajanjem cepljenja proti covidu-19, zato so na 52 cepilnih mestih izvajali inšpekcijski nadzor. V okviru nadzorov cepljenja je inšpektorat na 52 cepilnih mestih pri izvajalcih cepljenja na posameznem cepilnem mestu pridobival podatke o: (i) številu zaprošenih odmerkov cepiva, (ii) številu prejetih odmerkov, (iii) številu izvedenih cepljenj, (iv) strukturi cepljenih oseb in (v) vnosu opravljenih cepljenj v Elektronski register cepljenih oseb in neželenih učinkov po cepljenju. Pri 51 zavezancih je cepljenje potekalo v skladu z nacionalno strategijo. V Zdravstvenem domu Nova Gorica pa je bilo ugotovljeno, da so cepili osebe, ki niso v prednostnih skupinah strategije.
Na podlagi prejetih podatkov je bilo ugotovljeno, da je pri 51 zavezancih cepljenje potekalo v skladu z nacionalno strategijo. Za Zdravstveni dom Nova Gorica je bilo ugotovljeno, da so bile cepljene osebe, ki niso v prednostnih skupinah strategije. Zdravstveni inšpektorat je ugotovil, da so izvajalci cepljenja do 30. decembra 2020, ko je veljalo navodilo za uporabo zgolj petih doz cepiva iz posamezne viale, v različnem obsegu izkoriščali šesti odmerek. Nekateri izvajalci so poročali o težavah pri pridobivanju posameznih odmerkov cepiva iz vial, zato prejetega cepiva niso v celoti uporabili. Od 31. decembra 2020 dalje pa se je z odobritvijo šestega odmerka cepiva iz viale povečal tudi odstotek pridobljenih in uporabljenih šestih odmerkov cepiva. Skupno je bilo pri tovrstnih nadzorih izvajanja cepljenja proti covid-19 izdanih 7 ureditvenih odločb, in sicer v treh Splošnih bolnišnicah: Nova Gorica, Novo mesto in Jesenice ter v štirih Zdravstvenih domovih: Nova Gorica, Domžale, Velenje in Grosuplje.
Zgovorno policijsko poročilo
Namestnik generalnega direktorja policije Tomaž Pečjak je poudaril, da so v obdobju od 21. januarja do 27. januarja opravili nadzore na 15.573 krajih glede izvajanja določb vladnih covid-19 odlokov, to je v povprečju 2.250 nadzorov dnevno. Nekatere nadzore so opravili na podlagi 73 sprejetih prijav o domnevni kršitvi odlokov s strani občanov. Ob tem so izrekli 1315 ukrepov, od tega 757 opozoril, izdali pa so 521 plačilnih nalogov in hitrih postopkov. V večini gre za kršitve odloka o pogojih prehajanja meja, omejitve gibanja, omejitve združevanja v nočnem času, nošenja mask ali pa prehajanje občin v statističnih regijah. Zaradi kršitve 22. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru, torej neupoštevanje zakonitega ukrepanja policista, so v 26 primerih izvedli prekrškovni postopek.
“V primerjavi s tednom dni poprej smo policisti izvedli za 1,8 odstotka manj nadzorov in sprejeli za slabih 28 odstotkov manj klicev občanov. Pri tem smo izrekli za 5,5 odstotka več ukrepov, in sicer se je število opozoril zmanjšalo za 16 odstotkov in povečalo število glob za 56 odstotkov.” Največ ukrepov je bilo izdanih na območju policijske uprave Ljubljana (448) in Celje (322). Sledili sta Policijski upravi Novo mesto in Koper. V večjih mestih policisti še vedno skrbno nadzorujejo ceste po 21. uri, prav tako pa nadzorujejo tudi cestne povezave. Na Policiji svetujejo, da naj ljudje upoštevajo vse javne odloke glede gibanja in druženja ljudi tako na prostem kot tudi v zaprtih prostorih. V zadnjem tednu so namreč opazili, da se pri zadrževanju na odprtih, javnih krajih, kjer ni mogoče zagotoviti primerne varnostne razdalje, ne uporablja maske.
Grčija ni več na seznamu rdečih držav
Od 21. januarja do 27. januarja so na vseh mejnih točkah izdali 6.851 potrdil o napotitvi v karanteno na domu, kar je za 59,1 odstotka več kot teden dni poprej (4.307). “Največ napotitev v karanteno na domu je bilo vročeno osebam, ki so pripotovale iz BiH 4.297, Kosova 813, Hrvaške 458, Srbije 355, Severne Makedonije 323 in Nemčije 209. Na meji zavrnjenih 178 oseb, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop ali tranzit.” Grčija po besedah Pečjaka ni več na seznamu rdečih držav, vstop iz Grčije je torej možen brez negativnega testa ali napotitve v karanteno. “Svetujemo, da osebe pred potovanjem v tujino preverijo kakšni so pogoji za vstop v državo v katero potujejo.”
Nina Žoher