Potem ko smo bili januarja priča zavajajoči oddaji Tarča na temo Dosje Kangler, kjer so si ustvarjalci zadali, da preiščejo 26 primerov, je lahko vsakdo, ki si je oddajo ogledal, videl, da je bilo vse skupaj videti, kot da nekdanji mariborski župan Franc Kangler ne bi bil v vseh 26 primerih pravnomočno oproščen. Ker se je voditeljica oddaje postavila v vlogo tožilca in sodnika v eni osebi, je oddaja požela kup kritik. V četrtkovi Tarči pa je voditeljica ponovno odprla “Kanglerjev dosje”, kar pa je komentiral tudi eden od naših bralcev, ki je več kot odlično povzel zlagano nepristranskost tako Žnidaršičeve kot ostalih samooklicanih “neodvisnih” novinarjev in medijev.
Ko je januarska Tarča z voditeljico Eriko Žnidaršič in gostom Francem Kanglerjem dvignila veliko prahu in je beseda tekla o 26 primerih, ki so se vsi pravnomočno končali v Kanglerjevo korist, je njegov “dosje” Žnidaršičeva ponovno odprla v četrtkovi Tarči, kjer je ponovno z gosti razpravljala o primerih, ki so končani za vse razen zanjo, očitno.
“Ena največjih blamaž pravosodnega sistema …”, so bile uvodne besede Erike Žnidaršič v Tarči 30. 6. 2022, ko je ponovno odprla dosje Kangler. V oddaji, ki se propagira kot odmevna, udarna, raziskovalna, načelna, do vseh enaka. Za njeno voditeljico Eriko bi mimogrede lahko dejal, da je največji dosežek slovenskih medijev in da je ona neprecenljiva vrednota, tako kot ona v Tarči mirne duše razglasi, da je dosje Kangler ena največjih blamaž našega pravosodja. Na tem mestu pa ne bom o Kanglerju, ki ga je Erika vzela dvakrat v precep, podobno kot Počivavška, pač pa bi vas spomnil na “balkanskega bojevnika”, na “bančno luknjo”, na ves tranzicijski kriminal in stotisoče odpuščenih delavcev, nemara še na izjavo dr. Jožeta Mencingerja, ki je dejal: “Če bi bil sam direktor družbenega podjetja, bi ga poskusil oškodovati.” Če omenimo še operacijske mize, žilne opornice in druge nabave v zdravstvu, pa deložacije za dobrih sto evrov ter rušitev črne gradnje, ki jo je zgradila država sama, račun pa poslala najemniku, potem dosje K ali P zbledita do neprepoznavnosti.
In čemu Erika Žnidaršič in njena Tarča kot odmevna, udarna, načelna, do vseh enaka namesto dosjeja Kangler – ki je preteklost, ker je najbrž padel zaradi pomanjkljivih dokazov – ne odpreta zdaj najaktualnejše teme dražitve elektrike, saj nismo slišali za dražitev atomskih energentov, pa v zvezi z njo o milijonskih nagradah uprave Gen-I. Se bo Erika nanj spravila, ko bo s svojo vlado štrbunknil? Kanglerja in Počivalška so v Tarči obravnavali prej in zdaj, Goloba pa ne bodo, ker je tista reklama za oddajo Tarča o odmevnosti, načelnosti itd. stvar leporečja in je Erika poštenjakarica zgolj za ene, podobno kot so socialdemokrati socialni do sebe, za delavstvo jim je pa figo mar, saj ne dovolijo, da bi razgalili našo “vladavino prava”, niso za to, da bi čistili pravosodje, ki naj ostane avtonomno, nedotakljivo, samostojno (s trajnim mandatom sodnikov) ne glede na njihove rezultate. In delavstvo naj mirno pozabi na ves tranzicijski gospodarski kriminal, čeravno je šlo za rop stoletja, saj so se okoristili njihovi iz globoke države.
Če je dosje Kangler, kot ga imenujejo v Tarči, ena največjih blamaž pravosodnega sistema, je voditeljica Erika Ž. – ki je bolj, kot je znana po načelnosti, znana po pretiravanju – ena največjih medijskih izgub. Za lepim obrazom se malokrat skrivajo poštenje, etika, načelnost …
Jožef Praprotnik, Jesenice