Evropski poslanec SDS dr. Milan Zver je na člane in predsedujočo odboru za kulturo in izobraževanje v Evropskem parlamentu (res neposrečena kratica CULT) Sabino Verheyen naslovil pismo, v katerem odgovarja na očitke v pismu evropske poslanke in poslanca LMŠ Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja glede sprememb medijske zakonodaje v Sloveniji, ki sta ga naslovila na evropsko komisarko Vero Jourovo.
Evropski poslanec SDS dr. Milan Zver se je v pismu, ki je odgovor na pismo evroposlancev LMŠ Irene Joveve in dr. Klemna Grošlja naslovljeno na evropsko komisarko in podpredsednico Evropske komisije Vero Jourovo, odzval na zavajajoče trditve poslancev LMŠ in osvetlil problematiko okoli predloga nove medijske zakonodaje.
Zver je povedal, da gre pri medijski zakonodaji “za manjše popravke, ne pa za temeljit poseg v slovensko medijsko krajino.” V digitalni sedanjosti je medijska zakonodaja ostala v času tiskanih medijev in analognih tehnologij. Da je potrebno stvari spremeniti, poudarja Zver “opozarjajo novinarji, medijske hiše, operaterji, pa tudi predstavniki znanstveno-raziskovalne skupnosti in civilnodružbenih organizacij.”
Pismo članom odbora @EPCulture: Predlagane spremembe #medijskazakonodaja podpiram, saj menim da gre za prvi majhen korak k pluralizaciji in uravnovešenju medijskega prostora, ki ju v Sloveniji čakamo že desetletja. Več: https://t.co/ZoLTKP2HuS pic.twitter.com/wzm3d0amBZ
— Milan Zver (@MilanZver) July 20, 2020
Zver je zavrnil očitek, da je bila zakonodaja pripravljena v naglici. En del je tehničen in gre za “implementacijo evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah,” preostanek je nastajal na podlagi preteklih posvetovanj z javnostjo. Ravno tako bo javna obravnava predlogov zakonov potekala skoraj dva meseca. RTV Slovenija bo, navkljub lažem Joveve in Grošlja, še dalje javni servis. Le 5 odstotkov zbranega RTV prispevka bi po novem šlo za “uresničevanje javnega interesa v medijih regionalnega in lokalnega pomena, zagotavljanje tržno manj zanimivih vsebin npr. v neprofitnih medijih ter za inovativne medijske in novinarske projekte.” Izpad dohodka RTV se bo nadomestil z odpravo omejitve oglaševanja, v skladu z evropskimi smernicami.
Na nadaljevanju si lahko v celoti preberete Zverovo pismo.
Spoštovana predsedujoča, ga. Verheyen, spoštovani člani odbora CULT, dragi kolegi.
Verjetno ste seznanjeni s pismom evropskih poslancev iz Slovenije, dr. Klemna Grošlja in Irene Joveve o spremembah medijske zakonodaje v Sloveniji, ki sta ga naslovila na evropsko komisarko Vero Jourovo.
Ker menim, da omenjeno pismo zavaja, da pristransko predstavlja medijsko krajino v Sloveniji in ker ga je na žalost podpisala članica odbora CULT, čutim dolžnost, da se odzovem.
Sam sem član tega odbora že več kot deset let in pri zakonodajnem delu upoštevam dejstva, ne propagando. V največji možni meri upoštevam mnenja različnih strani in se zavzemam za umirjen dialog z namenom najti najboljšo rešitev za dobro vseh državljanov Unije.
Glede medijske zakonodaje naj najprej poudarim, da gre za manjše popravke, ne pa za temeljit poseg v slovensko medijsko krajino. Zakonodaja iz časa tiskanih medijev in analognih tehnologij ni zadostno prilagojena digitalni sedanjosti. Na potrebo po spremembah opozarjajo novinarji, medijske hiše, operaterji, pa tudi predstavniki znanstveno-raziskovalne skupnosti in civilnodružbenih organizacij.
Očitek, da je zakonodaja pripravljena v naglici in v tajnosti kabineta ministra za kulturo ter brez sodelovanja deležnikov in stroke, ne drži. Del zakonodaje je tehničen, gre enostavno za implementacijo evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah. Ostali deli zakonodaje temeljijo na preteklih posvetovanjih z javnostjo. Javna obravnava predlogov zakonov bo tudi tokrat potekala skoraj dva meseca.
Prav tako ne drži, da bo po novem RTV prenehal biti javni servis. Le 5% zbranega RTV prispevka bo po novem šlo drugam, za uresničevanje javnega interesa v medijih regionalnega in lokalnega pomena, zagotavljanje tržno manj zanimivih vsebin npr. v neprofitnih medijih ter za inovativne medijske in novinarske projekte. S tem se bo povečala pluralnost medijske krajine v Sloveniji. Izpad 5% dohodka RTV se bo nadomestil z odpravo omejitve oglaševanja, v skladu z evropskimi smernicami.
Avtorja v pismu omenita, da je RTV edina javna neprofitna radiotelevizijska organizacija v Sloveniji, a žal pozabita omeniti, da ta organizacija še zdaleč ni neodvisna.
Velik delež vsebin informativnega programa RTV je pristranski, novinarsko delo pa je v veliki meri še vedno vezano na ostanke novinarske doktrine iz nekdanjega totalitarnega režima, kjer so bili novinarji lahko le tisti, ki so bili tudi “družbeni delavci” režima. Še danes imajo velik vpliv a vsebine RTV t.i. “old boys networks” in posamezniki, ki so vezani na globoko državo, pretekli režim in njegove ideološke in ekonomske naslednike.
Pismo problematizira novi način financiranja Slovenske tiskovne agencije, STA, v katerem sam ne vidim nobenega problema. Za STA bo šlo po novem borih 3% RTV prispevka, kar nikakor ne ogroža proračuna RTV. Sedanji RTV prispevek v Sloveniji, državi z le dvema milijonoma prebivalcev, vsako leto nabere okoli 100 milijonov evrov in je večji kot v večini evropskih držav, število zaposlenih na RTV pa se kljub milijonskim izgubam še vedno vztrajno povečuje.
Trenutno se STA financira iz proračuna, po novem se bo iz RTV prispevka. To nikakor ne zmanjšuje njene neodvisnosti, prej nasprotno. RTV prispevek je obvezen, torej je financiranje STA zagotovljeno. Novi način financiranja bo zmanjšal odvisnost njenega delovanja od vsakokratne vlade. Določene vsebine se bo umestilo med komercialne, to pa bi lahko za STA pomenilo večji prihodek.
Domneva Klemna Grošlja in Irene Joveve, da je glavni namen predlaganih sprememb zakonodaje vzpostavitev vladnega nadzora nad mediji in uničevanje neodvisnega novinarskega poročanja, ni podkrepljena z nobenim argumentom. Neodvisnega medijskega poročanja je v Sloveniji zelo malo, na RTV pa še manj. Če pride do sprememb, bodo to spremembe na bolje, prinesle bodo več neodvisnosti. Večji nadzor vlade nad mediji pa ni v interesu nikomur, ki mu je draga demokracija, kajti vlade se menjajo, mediji pa bi morali biti neodvisni in kritični prav do vsake vlade.
Opozorila iz tujine o prenovi medijske zakonodaje žal prihajajo s strani posameznikov in organizacij, ki so bili le delno ali pa pristransko obveščeni.
Kot član odbora za kulturo se zavedam izjemne vloge, ki jo lahko v naših družbah igrajo javni radiotelevizijski servisi. A za izpolnitev te vloge, mora biti tak servis neodvisen. Če temu ni tako, si lahko le želimo, da njegovo poročanje uravnovesijo druge medijske hiše.
Nova zakonodaja prinaša tudi posodobitve glede pravice do popravka in ukrepe za večjo transparentnost medijskega lastništva. Med nameni nove zakonodaje je preprečevanje monopolizacije medijskih in oglaševalskih trgov ter krepitev medijske pismenost, kar je povsem v skladu z evropskimi smernicami.
Sam predlagane spremembe podpiram, menim da gre za prvi majhen korak k pluralizaciji in uravnovešenju medijskega prostora, ki ju v Sloveniji čakamo že desetletja.
Dr. Milan Zver