Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da je slovensko sodstvo v primeru Cerovšek in Božičnik kršilo 6. člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, ki govori o pravici do poštenega sojenja. “Osramotili smo se, spet bomo plačali 15 tisoč evrov odškodnine,” opozarja ustavni pravnik dr. Jurij Toplak.
Iz Evropskega sodišča za človekove pravice so sporočili, da sta bila tožnika v Sloveniji v ločenih procesih zaradi sečnje in odtujitve lesa v gozdu, ki ni bil v njuni lasti, obsojena zaradi kraje. Sodnik jima je naložil plačilo odškodnine in ju obsodil na tri leta pogojne kazni. Obsojenca sta napovedala, da se bosta pritožila, s čimer je bilo sodniku naloženo, da pisno utemelji svojo razsodbo. A ker se je sodnik, ki ju je obsodil, upokojil, sta pisno utemeljitev spisala druga sodnika. Tožnika sta se nato v pritožbi na razsodbo sklicevala, da sta utemeljitev spisala sodnika, ki nista sodelovala v sodnem procesu in ju tudi nista obsodila.
https://twitter.com/JurijToplak/status/839071383133040642
Zaupanje v slovenski pravosodni sistem, glede na številne afere, politične procese in sodne anomalije ne more biti drugačno kot je – torej zelo nizko, zato nujno potrebujemo kakovostno reformo pravosodja. Odbor 2014 je že pred časom predlagal zakonsko reformo in večje spoštovanje človekovih pravic na sodiščih, javnost rezultatov glasovanja v senatih sodišč, ločena mnenja sodnikov v senatih sodišč, možnost snemanja sojenja in fotografiranja sodnikov, javno evidenco sodnikov kršiteljev človekovih pravic, pregleden sistem napredovanja sodnikov, odškodninsko odgovornost sodnikov in tožilcev, dejansko možnost izločitve sodnikov, preprečitev takojšnjega prehajanja sodnikov in tožilcev med odvetnike, nadzor javnosti nad delom sodnikov in javnost premoženjskega stanja sodnikov. Natančnejšo opredelitev zahtev lahko preberete tukaj.Bistvo zakona za javno, odgovorno in pregledno sodstvo je doseči spremembe v slovenskem pravosodju, za katero večina neodvisnih kazalnikov kaže, da je eno najmanj uspešnih v Evropi. Kazalniki kažejo, da naša sodišča gospodarske spore rešujejo prepočasi, imajo nasploh prevelike zaostanke, številne sodbe so na evropskem sodišču zavrnjene zaradi kršitve človekovih pravic, vse to pa se dogaja ob tem, da ima Slovenija izredno veliko število sodnikov glede na število prebivalcev.
M. P.