Fiskalni svet: Ocenjevanje škode še poteka, zato določene ukrepe ocenjujemo kot prenagljene

Gornji Grad. Sanacija posledic avgustovskih poplav. (Foto: Ministrstvo za notranje zadeve)

Fiskalni svet je na svoji spletni strani objavil novo številko publikacije Mesečna informacija, v njej pa je predstavil ključne poudarke. Državni proračun je imel v prvih osmih mesecih letošnjega leta 735 milijonov evrov primanjkljaja. Fiskalni svet je ob tem nekatere ukrepe po ujmi, kot so dodatna zadolžitev in dodatne davčne obremenitve, ocenil kot prenagljene.

Fiskalni svet ocenjuje, da bo celovita odprava posledic avgustovske naravne nesreče vključno z ustreznimi prilagoditvami, ki bi preprečevale takšne posledice morebitnih podobnih dogodkov v prihodnosti, zahtevala večletne napore tako v smislu finančnih virov kot izboljšanja učinkovitosti javnih institucij pri porabi javnih sredstev za te namene.

“Realizacija v osmih mesecih potrjuje oceno Fiskalnega sveta o nadaljevanju nerealističnega proračunskega načrtovanja. Avgusta sprejeti drugi rebalans državnega proračuna namreč glede na dosedanjo realizacijo omogoča v zadnjih štirih mesecih letošnjega leta primanjkljaj v višini 2,4 mrd EUR. To bi bilo 1 mrd EUR več kot v celotnem lanskem letu in približno dvakrat več kot v zadnjih štirih mesecih leta 2020 v času pandemije,” so zapisali v mesečnem poročilu.

“Ker postopek ocenjevanja dejanske škode še poteka in posledično še ni mogoče z gotovostjo določiti potrebnih finančnih virov, ocenjujemo nekatere doslej sprejete ukrepe kot prenagljene. Gre predvsem za odločitev o najemu obsežnih dodatnih posojil v okviru NOO, kjer se Slovenija ob kratkih rokih za izvedbo že zdaj sooča s precejšnjimi težavami pri izpolnjevanju mejnikov, ter za odločitev o uvedbi dodatnih, čeprav začasnih, davčnih obremenitev, tudi v luči ohlajanja gospodarske aktivnosti,” so zapisali. Po oceni Fiskalnega sveta bi bilo pred takšnimi odločitvami smiselno počakati na pripravo proračunov za prihodnji dve leti, v katerih bi se lahko s preoblikovanjem prioritet iskalo rezerve pri načrtovanih odhodkih, navajajo.

Foto: Pixabay

Letos do avgusta v državnem proračunu 735 milijonov evrov primanjkljaja
Fiskalni svet je sicer v okviru redne mesečne informacije sporočil, da je imel državni proračun do konca avgusta v letošnjem letu 8,22 milijarde evrov prihodkov in 8,96 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj je tako znašal 735 milijonov evrov. Odhodki za blažitev epidemije so znašali 161 milijonov evrov, za blažitev draginje pa 479 milijonov evrov. Primanjkljaj brez upoštevanja odhodkov za blažitev epidemije in draginje je znašal 95 milijonov evrov. “Gibanja v državnem proračunu so bila v prvih osmih mesecih tako slabša kot v istem obdobju lani, saj je bil večji skupni primanjkljaj, t. i. ‘očiščeni’ saldo, brez interventnih ukrepov pa se je po lanskem presežku v istem obdobju poslabšal za 563 milijonov evrov,” so sporočili s Fiskalnega sveta.

Prihodki od davka na dodano vrednost so glede na lanskih prvih osem mesecev porasli za 3,9 odstotka, na 3,28 milijona evrov, trošarine za 15,4 odstotka, na 1,10 milijarde evrov, dohodnina za 7,4 odstotka, na 1,04 milijarde evrov. Upadli pa so prihodki od davka na dohodek pravnih oseb (-15,7 odstotka na 968 milijonov evrov), iz EU-sredstev (-11,4 odstotka, na 539 milijonov evrov) in nedavčni prihodki (-7,7 odstotka, na 470 milijonov evrov). Pri odhodkih so odhodki za subvencije porasli za 40,3 odstotka, na 566 milijonov evrov, in za naložbe za 20,1 odstotka, na 771 milijonov evrov, stroški dela so bili višji za 11,1 odstotka in so znašali 2,75 milijarde evrov. Izdatki za obresti so bili s 513 milijoni evrov višji za devet odstotkov. Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili nižji za 0,7 odstotka, znašali so 1,28 milijarde evrov. Izdatki za blago in storitve so se znižali za 5,1 odstotka, na 881 milijonov evrov, plačila v proračun EU za 9,4 odstotka, na 434 milijonov evrov, drugi odhodki pa za 19,5 odstotka, na 646 odstotkov, Fiskalni svet navaja podatke ministrstva za finance in lastnih preračunov.

Medletno poslabšanje očiščenega salda
“Medletno poslabšanje ‘očiščenega’ salda je zlasti posledica stagnacije prihodkov po njihovi visoki lanski rasti v največji meri zaradi padca prihodkov od davka na dohodek pravnih oseb in sredstev EU-ja ob visoki lanski osnovi. Občutno nižja je rast prihodkov od DDV-ja zaradi umirjanja povpraševanja. Rast ‘očiščenih’ odhodkov (brez interventnih ukrepov) je letos ob spremenjeni strukturi sicer nekoliko nižja kot v istem obdobju lani, a ostaja precej visoka in je v največji meri posledica višje rasti odhodkov za stroške dela zaradi lani jeseni sklenjenega dogovora ter višjih transferjev v sklada socialnega zavarovanja,” pojasnjuje Fiskalni svet.

Glede precejšnjega popravka podatka o rasti bruto domačega proizvoda v lanskem letu – statistični urad je oceno znižal s 5,4 odstotka, na 2,5 odstotka – Fiskalni svet pravi, da so revizije statističnih podatkov sicer običajen postopek, “vendar tako občutna revizija kot tokrat bistveno spremeni osnovna izhodišča tako za oblikovanje kot tudi oceno makroekonomskih in javnofinančnih politik”. Tokratna revizija poleg natančnejše razlage razlogov terja tudi določena prizadevanja za izboljšanje kakovosti četrtletnih podatkov nacionalnih računov, meni Fiskalni svet.

Ana Horvat