[FOTO] Namesto Nove revije potrebujemo novo televizijo in drugačen angažma na internetu

Datum:

V spomin na domoljuba, osamosvojitelja in velikega državnika dr. Jožeta Pučnika so na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika, v sodelovanju z inštitutom Konrad Adenauer Stiftung, pripravili dinamični in vsebinsko bogat simpozij, ki so se ga udeležili številni vidni družbeno-politični predstavniki. “Vprašanja, ki smo jih odpirali pred 25 leti in za katera smo mislili, da so bila odprta in zaprta za nek trajni čas, se ponovno odpirajo v nekih drugih okoliščinah,” je izpostavil predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša in ob tem poudaril, da danes “namesto Nove revije potrebujemo novo televizijo in drugačen angažma na internetu”.

V spomin na obletnico rojstva dr. Jožeta Pučnika je v petek, 17. marca 2017, v gradu v Slovenski Bistrici potekal že 10. Pučnikov simpozij, ki ga je pripravil Inštitut dr. Jožeta Pučnika (IJP), v sodelovanju z inštitutom Konrad Adenauer Stiftung (KAS). V uvodnem delu so zbrane nagovorili dr. Ivan Žagar, župan Slovenske Bistrice, Ivan Matanović, predstavnik KAS iz Zagreba, Gorazd Pučnik, ustanovitelj IJP, in dr. Andreja Valič Zver, predsednica IJP.

V prvem delu simpozija, ki je bil posvečen 30. obletnici slovenskega nacionalnega programa (57. številka Nove revije), so sodelovali dr. Dimitrij Rupel, Alenka Puhar in Aleksander Zorn. V drugem delu z naslovom “Quo vadis, demokracija?” pa so o prihodnosti razmišljali Janez Janša, dr. Matevž Tomšič, dr. Milan Zver in Miro Petek.

(Foto: SDS)

Demokracija je v krizi
Dr. Milan Zver
je poudaril, da je demokracija kot politični sistem danes v krizi, v recesiji, v zatonu. “Vsekakor se demokracija ta hip ne širi, kot smo govorili še pred desetimi leti,” je poudaril in dodal, da indikatorji kažejo, da kakovost demokracije v svetu pada. Dr. Zver meni, da je za revitalizacijo demokracije treba povečati zaupanje ljudi v demokratične ustanove, ki morajo bolj učinkovito delovati. “Ko je demokracija v dvajsetih letih prvič padla v krizo, so se na njenem pogorišču pojavili komunizem, nacizem in fašizem ter avtoritarni sistemi, kot so korporativni sistemi na Portugalskem, v Španiji in Romuniji,” je dejal Zver. Takrat so iskali nadomestek za parlamentarno demokracijo in to je tisto, kar bi morali zdaj premagati, da se zgodovina ne bi ponovila.

“Potrebne so sistemske dopolnitve, v Sloveniji vemo, kaj je treba spremeniti, da bo demokracija trdnejša. To je volilni sistem,” je dejal. Za evropsko raven demokratičnega odločanja pa evropski poslanec meni, da se ljudem zdi preveč oddaljena, zato je bila uvedena evropska državljanska pobuda, vendar Evropska komisija ne izpolnjuje obljub in ne odgovarja državljanom.

(Foto: SDS)

Vprašanje prihodnosti Slovencev je vnovič odprto
Janez Janša je dejal, da je še pred petimi leti izgledalo vse izjemno stabilno, kazalo je na dobro prihodnost, danes pa temu ni več tako. “Pojavila se je splošna skepsa do demokracije in do delovanja demokratičnih sistemov v zahodnem svetu,” kar nekateri imenujejo nezaupanje v institucije. “Ponovno je odprto tudi vprašanje prihodnosti Slovencev,” je opozoril Janša in dodal, da moramo biti Slovenci pripravljeni na vse možnosti, tudi na razpad EU.

“Kot pred 30 ali 25 leti bi zdaj čas, da se spet zbere širok plenum kulturnih delavcev ali pa Svetovni slovenski kongres in o teh stvareh razpravlja, ampak večino tega dela civilne družbe so razgradili,” zato smo po mnenju Janeza Janše danes na slabšem. Ob tem pa dodaja, so novi časi, namesto Nove revije potrebujemo novo televizijo in drugačen angažma na internetu. Dejal je še, da se ljudje na volitvah odločajo na podlagi tega, kar vedo in kar razumejo, ne na podlagi nerazumljivih stavkov.

(Foto: SDS)

Janša: Ni demokracije brez konkurence
Janša je spomnil na neko zborovanje leta 1990, ko je na vprašanje, če je za večstrankarski sistem, odgovoril, da je, saj “ni demokracije brez konkurence”. Prepričan je, da demokracija deluje zelo sofisticirano. V Sloveniji so po njegovem mnenju osnovni resursi, ki lahko vplivajo na odločanje volitev in informiranje ljudi, zelo asimetrično razporejeni po političnem prostoru. “Že v antični Grčiji je veljalo, da demokracija deluje, če so ljudje obveščeni, zato so imeli dolge razprave, preden so glasovali.” Janez Janša po zgledu ZDA napoveduje, da lahko stanje v Sloveniji vsaj delno uravnotežijo nove tehnologije, trenutno pa večina še vedno svojo volilno preferenco gradi na televiziji.

“Če želite, da demokracija deluje, morata biti prisotni tudi učinkovitost in pravičnost. Enaki vatli za vse in stvar bo delovala,” je bil odločen Janša. Evropsko unijo ljudje vidijo kot zvezo nacionalnih držav, kjer se nekatere stvari dajo s skupnimi politikami bolje urejati, kjer se da širiti prostor svobode, kjer je možno zagotoviti večjo varnost, ne vidijo pa je kot osnovno celico demokracije, je prepričan Janša. Leta 2015 se je to spremenilo, do takrat so se pravila spoštovala, ob nastopu migrantskega vala jih je Nemčija prenehala upoštevati.

(Foto: SDS)

“Pojavljajo se alternativne rešitve v smislu, naj EU razpade, vsak naj skrbi zase, ob tem pa se pozablja, zakaj je bila Unija zgrajena, kakšno ceno smo Evropejci plačali v prejšnjem stoletju v dveh svetovnih vojnah, zato, ker niso obstajali mehanizmi, da se to prepreči,” je dejal Janša, ki obžaluje, da EU danes vodi elita, ki tega ne razume.

Zaradi asimetričnosti medijske krajine se vzpostavlja stanje, ko se zlorablja institute države, se ukrade volitve, pa ni nobene resnega odziva. “Ko pa v neki državi, v zadnjem času je bila na udaru Madžarska, skušajo to popraviti, je pa silna reakcija, svetovna reakcija,” je dejal Janša in kot primer navedel še Makedonijo, kjer so konzervativno vlado, ki celo Evropo ščiti pred migrantskim navalom, v zahvalo razgradili. To lahko pomeni v roku nekaj mesecev izbruh konfliktov v naši neposredni soseščini. Predsednik SDS je svoj prispevek zaključil z mislijo: “Vprašanja, ki smo jih odpirali pred 25 leti in za katera smo mislili, da so bila odprta in zaprta za nek trajni čas, se ponovno odpirajo v nekih drugih okoliščinah.”

(Foto: SDS)

Na slavnostni akademiji ob zaključku simpozija je predsednica Inštituta dr. Jožeta Pučnika Mateja Kovač podelila Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, ki ga je posthumno prejel dr. Ljubo Sirc. Na željo njegove družine jo je prevzel Matej Kovač.

J. F.

Sorodno

Zadnji prispevki

Grčijo sta v razmiku minute stresla dva močnejša potresa

Danes zjutraj sta Grčijo prizadela dva močna potresa, močnejša...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Na veliki petek se spominjamo Kristusovega trpljenja in križanja

Danes obeležujemo veliki petek, dan ko se spominjamo Jezusovega...