fbpx

[Foto] Predsednik vlade Janez Janša na slovesnosti ob 30. obletnici logistične akcije zavzetja skladišča orožja JLA v Podstrmcu pri Borovnici

Foto: gov.si

Predsednik vlade Janez Janša se je včeraj v Podstrmcu pri Borovnici udeležil slovesnosti ob 30. obletnici logistične akcije, na kateri je bil slavnostni govornik, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik društva MORiS Kočevska reka Tone Krkovič. Borovnica je bila logistična akcija stoletja, v kateri je 23 pripadnikov izvidniškega voda brigade MORiS, brez žrtev na slovenski strani, 28. junija 1991, drugi dan oboroženih spopadov v vojni za Slovenijo, zavzelo skladišče orožja JLA v Podstrmcu pri Borovnici.

Predsednik vlade je v slavnostnem govoru poudaril, da se Slovenija ob 30. obletnici lastne državnosti spominja različnih dogodkov, ki so bili bolj ali manj odločilni za to, da je Slovenija postala samostojna in neodvisna država, da smo dobili domovino, ki je mednarodno priznana in enakopravna v družini drugih narodov, ki imajo priznano lastno državnost. Dejal je, da je dogodek, ki mu je bila namenjena današnja slovesnost, eden najpomembnejših, žal pa je tudi eden manj znanih. Ob tem je spomnil, da je predsednik države pripadnikom Teritorialne obrambe, ki so izvedli to akcijo, podelil državno priznanje in ob tem izrazil prepričanje, da bo ta dogodek iz leta v leto bolj znan, med drugim tudi zato, ker je šlo dejansko za dogodek, ki je spreminjal zgodovino.

V nadaljevanju slavnostnega govora je poudaril, da sta bila v času vojne za Slovenijo dva glavna dogodka, ki sta bistveno vplivala na takratno dogajanje. V psihološkem smislu je bila to sestrelitev helikopterjev nad Ljubljano. “Do takrat je veljalo, da smo nemočni pred napadi iz zraka in da lahko z nami delajo, kar hočejo, ker imajo prevlado v zraku.” Ko se je izkazalo, da ni tako, se je po mnenju predsednika vlade situacija spremenila. “Ko so bili ti helikopterji sestreljeni, je postalo jasno, da Slovenija razpolaga tudi z orožjem za protizračno, protiletalsko obrambo.” Ob tem je poudaril, da tega ni bilo veliko, psihološko pa je to dejanje pomenilo velik preboj.

Zaplenjeno orožje 
Druga pomembna akcija, ki je materialno in ne samo psihološko spremenila razmerje sil, pa je bila zavzetje skladišča JLA v Podstrmcu pri Borovnici, kjer je bilo zaplenjenega več orožja, kot ga je zaplenila partizanska vojska v Sloveniji v drugi svetovni vojni. “To ni bila samo logistična, to je bila bojno-logistična akcija, ki je bila izvedena brez žrtev.” Da takšno akcijo izvedeš brez žrtev, ne potrebuješ samo vojaškega znanja, ampak tudi možgane, potrebuješ nekaj, kar običajno odloča o tem, ali bo nekdo zmagal ali bo poražen v vojni, je dejal premier. “Ko je bilo jasno, da je skladišče zavzeto, da JLA niti ne ve, da je zavzeto in da se ga da izprazniti, zavarovati sredstva, ki so bila zaplenjena, takrat smo vedeli, da ni sile, ki bi nas zlomila. Tudi prej smo verjeli v zmago, vendar smo poznali realno razmerje sil. JLA je imela ogromne kapacitete težkega orožja, velike ognjene moči in raketnih sredstev, Slovenija ni imela v primerjavi z njimi nič od tega. V zavzetem skladišču so bili najdeni še zloženi zaboji po enotah Teritorialne obrambe. “Šlo je namreč za tisto orožje, ki so nam ga ukradli maja leta 1990, dobro leto prej, in mi smo bili sposobni praktično prek noči vpoklicati pripadnike teh enot Teritorialne obrambe. Ker je bila njihova oprema sortirana, zložena, smo natančno vedeli, koga lahko pokličemo. Tisti, ki ste iz stroke, veste, kaj to pomeni v logistiki, mobilizaciji.”

Foto: gov.si

Zaradi pogumnih v času vojne za Slovenijo je bilo minimalno žrtev
Tretja dodana vrednost pa je bila to, da je zavzetje največjega skladišča vojaške opreme brez žrtev dalo poguma tudi ostalim pokrajinskim poveljstvom Teritorialne obrambe in podskupinam. V naslednjih dneh so padala skladišča eno za drugim in v sedmih dneh se je razmerje moči na ozemlju Slovenije bistveno spremenilo. JLA namreč ni imela več sredstev niti volje in niti moči. Dodatno se je izkazalo, da zgolj tehnika, številke, denar in sredstva ne pomenijo nič, če nimaš prave strategije in če ni volje. “Nismo imeli tehnike, imeli pa smo voljo, pogum, vedeli smo, za kaj se borimo. Borili smo se doma in imeli smo pravo strategijo.” V smernicah za obrambo je bil načrt, v okviru katerega so bile razdelane aktivnosti za zavzetje skladišč JLA v primeru napada. Takšni načrti so se izdelovali že v okviru manevrske strukture narodne zaščite. Prvič se je o tem resno govorilo na Pristavi, na znamenitem sestanku, katerega 31. obletnica bo kmalu. “Dvomim pa, da ste vi te načrte poznali. Se pravi, tukaj je šlo za neko iniciativo na najnižjem taktičnem nivoju, na nivoju voda. Tudi pri drugih zavzetjih skladišč marsikje seveda ni šlo po načrtih. Moram pa reči, da se je večina teh akcij izpeljala bolje, kot so bile načrtovane.” In to kljub temu, je še dejal premier, da teh akcij niso izvajali profesionalci, ampak vpoklicani v enote Teritorialne obrambe. “Tukaj ni šlo za zmago orožja, vojaške taktike in tehnike, ampak je šlo za zmago srca. Zato iskrena hvala za to zmago. Slovenija je zaradi vas in drugih enako pogumnih v času vojne za Slovenijo Jugoslovansko armado odpravila v rekordnem času z minimalnimi žrtvami, kljub temu, da so nekatere bile.”

Bog živi Slovenijo in Bog živi vse, ki imamo Slovenijo radi
Predsednik vlade je ob tem dejal, da je bila današnja slovesnost poklon pogumu vseh tistih, ki so takrat prijeli za orožje in naredili nekaj, brez česar ne bi bilo samostojne Slovenije. “Lahko bi sprejeli še tisoč resolucij, lahko bi imeli še 12 plebiscitov in na njih glasovali za samostojno Slovenijo. Če tega ne bi bili sposobni obraniti, danes tukaj ne bi govorili slovensko.” Predsednik vlade se je ob tem zahvalil tako tistim, ki so pred 30 leti sodelovali v tej logistični akciji, kot tudi tistim, ki so prišli na počastitev tega dogodka. Dejal je, da v 30 letih ni bilo veliko proslavljanja in obujanja spominov na ključne dogodke slovenske osamosvojitve. “Na zrnja se velikokrat nameče veliko plev. Ampak tako, kot je to v naravi, je tudi v zgodovini. Veter odpihne plevel, zrna ostanejo in tudi, ko rastejo nove generacije, se nihče več nikoli ne spomni plev. Dočim zrnja, če iz njih zraste nova rast, nova rodnost, ostajajo, bi rekel, trajni temelj tega, kar imenujemo identiteta, tega, kar imenujemo domovina, in tega, kar predstavlja končno tudi smisel življenja.” Predsednik vlade je slavnosti govor zaključil z besedami: “Bog živi Slovenijo in Bog živi vse, ki imamo Slovenijo radi.”

Foto: gov.si

Foto: gov.si

Foto: gov.si

gov.si