Indoktrinacija mladih se začenja v zgodnjih letih, ko so otroci najbolj dovzetni za to in so lahke tarče. Golobova vlada je že našla način, kako bo ustvarila naslednjo generacijo pristranskih liberalcev. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je namreč objavilo nagradni natečaj za osnovnošolce, na katerem bo izbralo tri najboljše digitalne izdelke na temo neresničnih informacij na spletu. Po poročanju STA je namen natečaja “spodbujati ozaveščanje učencev osnovnih šol o problematiki neresničnih informacij na spletu”, vendar se je ob tem treba vprašati, kako otrok ne bo verjel vsega, kar prebere, in o tem kritično razmišljal, če so žrtve dezinformacij celo odrasli.
Celo odrasli ne podvomimo v verodostojnost določenih spletnih strani in informacij, če se nam ta zdi dovolj “uradna”. Kako lahko potem pričakujemo, da bo v to podvomil otrok ali mladostnik? Dejstvo je, da so najlažja tarča lažnih novic in pristranske liberalnosti ravno otroci, še posebej osnovnošolci, ki so še preveč “mladostniško naivni”, da ne bi verjeli vsemu, kar preberejo. In dejstvo je, da se levičarska indoktrinacija začne v mladih ledih, česar se zaveda tudi Golobova vlada, ki je pod vodstvom ministrstva za digitalno preobrazbo že našla način za ustvarjanje nove generacije pristranskih levičarjev.
Indoktrinacija otrok se dogaja, to je dejstvo. O tem pričajo številni profesorji, ki so poučevali v šolah, in znanstvene študije ali članki, ki so preučevali to področje. Če želiš ustvariti novo kulturo, se tega lotiš na način, da prevzameš izobraževalne institucije, tam pa po svoje “vzgajaš” novo generacijo enako mislečih. In točno to počne Golobova vlada pod vodstvom ministrstva za digitalno preobrazbo, ki bo pod pretvezo natečaja za osnovnošolce mlade glave spodbudila k prebiranju pristransko liberalne literature, za katero niti za trenutek ne bodo podvomili, da je ta “verodostojna”. Kot so sporočili z ministrstva, lahko osnovnošolci na natečaju na temo “neresničnih informacij” sodelujejo s fotografijo izdelka, esejem, grafično animacijo, videom, predstavitvijo, infografiko ali drugim digitalnim medijem. Na natečaju, ki poteka od danes do 14. marca, lahko sodelujejo vsi učenci osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenim programom. Izdelke bo pregledala in ocenila štiričlanska komisija, sestavljena iz predstavnikov ministrstva.
Drugače misleči mediji so že od nekdaj trn v peti levici
Leva vlada je dokaj jasno pokazala, da so zanje “lažne novice” vse, kar izraža mnenje, drugačno od njihovega. Kar spomnimo se poteze Alenke Bratušek, ki je lani pred volitvami napovedala vojno vsem drugače mislečim medijem. Desnomisleči mediji pa smo levici trn v peti, saj dosledno opozarjamo na njihove napake. Tako so v nekdanji stranki SAB brez vsakega razloga in dokaza grafično prikazali desnomisleče medije, jih označili za raznašalce lažnih novic in napovedali njihov pregon. Manipuliranje z mediji je zanje značilno, da pa se tega še predobro zavedajo, je Golobova vlada dokazala s tem, ko se je nemudoma po nastopu na oblast lotila svoje prioritete – prevzema RTV Slovenija, ki ponuja vsebino tako odraslim kot otrokom.
Da je to realnost in da se to dogaja, priča zgodba nekdanje učiteljice, ki je poučevala otroke od 3 do 13 let in dejala, da je videla “pranje možganov na vseh stopnjah izobraževanja”. Levica uporablja kombinacijo propagande in zatiranja, da potisne otroke v zanko socializma in antipatriotizma, piše Heritage. Kot prvo orodje levičarske indoktrinacije je izpostavila propagando, ki jo učitelji vcepijo otrokom. S tem izgine vsak smisel za nianse in kritično razmišljanje tudi o ljudeh, ki so storili veliko dobrih stvari. Kot drugi način propagande levice pa je izpostavila normalizacijo njenih pogledov in pozicij kot nepolitičnih. In točno temu smo priča v tem primeru. Kot vemo, je več kot 60 odstotkov medijske krajine levičarske. Kaj torej lahko pričakujemo, da bo otrok prebiral, ko bo vstopil na splet po “informacije”?
Z enakim primerom se je soočila vzgojiteljica Amanda Gardner, po dveh desetletjih izkušenj je med drugim za Scientificamerican povedala, da se je med poučevanjem srečala z učenci, ki so zanikali holokavst, trdili, da je covid-19 prevara, in povedali, da so bile predsedniške volitve v ZDA 2020 prirejene. Otroci so vztrajali, da so te trditve resnične, poudarila pa je, da so tako dezinformacije, ki vključujejo nenamerne napake, kot načrtne dezinformacije, imele “v zadnjih 10 do 20 letih vedno večji vpliv na učence”, vendar redko katera šola temu namenja pozornost, kaj šele, da bi to poskusila preprečiti.
Da so otroci zrele tarče za lažne novice, dokazuje tudi študija, objavljena v British Journal of Developmental Psychology – otroci pogosto začnejo verjeti v nedokazane zarotniške ideje pri 14 letih. Mnogi najstniki imajo tudi težave pri ocenjevanju verodostojnosti spletnih informacij. V študiji iz leta 2016 so raziskovalci univerze Stanford v raziskavo vključili skoraj 8000 študentov iz ZDA in ugotovili, da je več kot 80 odstotkov srednješolcev verjelo, da je oglas, označen kot sponzorirana vsebina, pravzaprav novica. Raziskovalci so tudi ugotovili, da manj kot 20 odstotkov srednješolcev resno dvomi o lažnih trditvah v družbenih medijih, kot je objava na Facebooku. Time poroča o študiji, ki trdi, da Američani vseh starosti, od digitalno podkovanih mladostnikov do akademikov z visokim inteligenčnim kvocientom, ne postavljajo pomembnih vprašanj o vsebini, na katero naletijo v brskalniku, kar pritrjuje raziskavam o naši spletni lahkovernosti.
Tanja Brkić