fbpx

Golobova vlada ne razume delovanja prostega trga: Kmetje ne bodo prodajali po najnižji ceni, ampak tistemu, ki ponudi več!

Predsednik vlade Robert Golob, kmetijska ministrica Irena Šinko (Foto: STA/Pixabay)

Zdi se, da Golobova vlada preprosto ne razume delovanja trga. Če bi imela država v interesu, da v državi zadrži čim več slovenske pšenice, ne bi smela od kmetov pričakovati, da bodo pšenico prodajali po najnižji ceni. Pšenico namreč lahko brez težav tujim kupcem prodajo po višji ceni. 

Ko so kmetje državi podali predlog za odkup presežkov pšenice, si zagotovo niso mislili, da se bo vse skupaj tako izpridilo. Vladajoča oblast si je namreč zadala, da povečan odkup za blagovne rezerve izvede prek javnega razpisa, kjer pa je najnižja cena tista, ki predstavlja glavni kriterij.

Se sprenevedajo ali niso razumeli ideje
Medtem ko gre žetev pšenice v Pomurju proti koncu, v teku pa naj bi bile tudi aktivnosti za izvedbo javnega razpisa blagovnih rezerv za dodatni odkup pšenice, postaja jasno nekaj: slovenski kmetje presežkov ne bodo ponujali na javnem razpisu. Kot je za RTVS pojasnil pridelovalec Franc Küčan, sicer tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije, so se ministrica za kmetijstvo, minister za gospodarstvo in predsednik vlade sprenevedali ali pa niso razumeli ideje.

Foto: Pixabay

Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev,” je pojasnil Küčan. Cena pšenica je odvisna od kakovosti pšenice. Načeloma dosega ceno od 300 do 370 evrov na tono.

Žito, ki velja za največjega odkupovalca pšenice, po besedah Küčana ignorira odkup slovenske pšenice. Odkupovalec v hrvaški lasti si namreč želi pšenico kupovati po isti ceni kot na Hrvaškem, kar pa za slovenske kmete v luči velikega povišanja pridelovalnih stroškov ni sprejemljivo. “Hrvati imajo nižjo ceno pšenice in imajo dosti nižjo ceno kruhov oziroma pekovskih izdelkov. Mi imamo višjo ceno pšenice in dosegamo višjo ceno kruhov in mlevskih izdelkov na trgu,” je ob tem še dodal.

Foto: Pixabay

Očitno pa slovenski kmetje težav z odkupom presežkov ne bodo imeli. Küčan namreč pravi, da tuji kupci že preverjajo razmere. Pri tem je treba vedeti, da imajo v sosednjih državah – na Madžarskem in v Avstriji višje odkupne cene kot v Sloveniji. Če obstaja izbira, je torej povsem logično, da kmetje seveda ne bodo prodajali po najnižji ceni. To bi naredili le, če bi bili v to prisiljeni. Če vlada ne bi želela iti v odkup slovenske pšenice, bi to lahko seveda naredila. A če se je že odločila za povečan odkup za blagovne rezerve prek javnega razpisa, je koncept zgrešen. Zakaj bi vendarle človek pljuval v lastno skledo?

Premier Robert Golob je v četrtkovi oddaji 24ur Zvečer povedal, da sicer nima težav, če se kmetje odločijo, da prodajo pšenico po višji odkupni ceni. “S tem ukrepom želimo zagotoviti to, da napolnimo naše državne kašče, in omogočiti, da tisti kmeti, ki želijo prodati državi, imajo izhod,” je dejal. Ker pa je Golob napovedal, da obstaja interes, da blagovne rezerve podvojijo količino pšenice, bo očitno država morala na trgu iskati druge ponudnike. Slovenski kmetje namreč pšenice ne bodo prodajali po najnižji ceni, saj jo imajo možnost prodati po višji. Bo pač država morala iskati žito v tujini.

Sara Kovač