Gospodarsko ministrstvo na strani šentviške župnije: Občini Ljubljana ni treba postati lastnica pokopališča!

Foto: STA

Potem ko je Mestna občina Ljubljana želela župnijo Šentvid nad Ljubljano razlastiti pokopališča in kapele, so se nasproti postavili Šentviška lokalna skupnost, tamkajšnja župnija in Društvo Blaž Potočnikova čitalnica in proti nameri začeli zbirati tudi podpise. A je ljubljanski župan Zoran Janković vseeno napovedal, da bo občina nadaljevala z razlastitvenim postopkom. Podjetje Žale namreč upravlja pokopališče Šentvid, zdaj pa ga hoče imeti še v svoji lasti, češ da brez tega ni mogoča njegova širitev. A po mnenju gospodarskega ministrstva občinam, ki morajo po zakonu o pogrebni in pokopališki dejavnosti zagotoviti izvajanje pokopališke dejavnosti, ni treba postati lastnica pokopališča, ampak je mogoč tudi najem. S tem je ministrstvo pritrdilo šentviški župniji, od katere želi Mol v last dobiti šentviško pokopališče.

Vpleteni strani si namreč različno razlagata zakon o pogrebni in pokopališki dejavnosti iz leta 2016, ki občinam, ki niso lastnice pokopališča ali nimajo urejene razpolagalne pravice, nalaga, da v desetih letih zagotovijo izvajanje pokopališke dejavnosti, in sicer tako, da je občina ali oseba javnega prava upraviteljica pokopališča.

Molu, ki je prepričan, da zakon občinam nalaga, da morajo do leta 2026 postati lastnice pokopališč, je pritrdila tudi upravna enota. Na gospodarskem ministrstvu pa omenjena zakonska določila razlagajo tako, da “mora občina čim prej, najkasneje pa v desetih letih, poskrbeti za to, da skladno s 27. členom zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti bodisi sama postane lastnica pokopališča bodisi pridobi razpolagalno pravico (z lastnikom pokopališča sklene pogodbo o najemu), da lahko določi upravljavca pokopališča”.

Spor se bo razreševal na ustavnem sodišču
O sporu bo tako razsodilo upravno sodišče, kamor se je na sklep upravne enote pritožila šentviška župnija. Kot so zapisali, je v Ljubljani 18 pokopališč, vsa že zdaj upravlja javno podjetje Žale, šentviško pokopališče pa ni edino, ki ni v lasti občine, saj je občina v celoti lastnica le petih pokopališč. Na ministrstvu so pojasnili še, da zakon ne ureja sistemskih vidikov lastništva pokopališč, pokopaliških objektov ter druge pokopališke infrastrukture, zato tudi niso naredili analize lastništva pokopališč po državi. Kot so pojasnili, so zakon leta 2016 napisali po vladnih priporočilih, da mora pokopališka dejavnost ostati v pristojnosti občin, pogrebna dejavnost pa se z izjemo zagotavljanja 24-urne dežurne službe za prevzem in prevoz pokojnika izvaja na trgu.

Šentvid z župnijsko cerkvijo (Foto: Župnija Šentvid)

MOL oblastno in enostransko posega v tisočletno tradicijo
Kot smo poročali, so se na dogajanje mnogi odzvali in zgroženi so nad tem, da želi MOL vzeti nekaj, za kar so v župniji že leta skrbeli z vsem spoštovanjem. “To lahko razumemo samo tako, da župan prestolnice Zoran Janković v demokratičnem času z razlastninjenjem prevzema to, kar ni njegovo. Sprašujemo se, kdo bo na vrsti jutri, komu bodo z enakim postopkom vzeli del dvorišča ali njive za dosego zgolj lastnega cilja in nikakor cilja, ki bi stremel k skupnemu dobremu za vse,” so zapisali v Društvu Blaž Potočnikova čitalnica. Zaskrbljeni so zaradi samovoljne odločitve Mestne občine Ljubljana, ki želi neupravičeno razlastiti pokopališče. Pod pretvezo širitve pokopališča in z lažnimi obljubami o posodobitvi, ki jih krajani dobivajo že več let, želijo to mesto, ki že stoletja pripada Šentvidčanom in krajanom okoliških vasi, prevzeti in z njim gospodariti.

A. G.