fbpx

Ali se je napoved o novem razmetavanju davkoplačevalskega denarja uresničila – Austrian Airlines že izsiljuje nespametno Bratuškovo za subvencije?!

Alenka Bratušek in Austrian Airlines (Foto: Facebook)

Že pred tedni smo opozarjali na nespametno ravnanje ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek, ki s spremembami zakonodaje skuša omogočiti podeljevanje subvencij letalskim prevoznikom za zagotavljanje pomembnih povezav s Slovenijo. Mnogi ob napovedi družbe Austrian Airlines, da do nadaljnjega ne bo povezala Ljubljane z Dunajem, že ugibajo, da gre za prvega prevoznika, ki se je na takšen način odločil poskusiti z izsiljevanjem Bratuškove za subvencije. K sreči je sicer malo verjetno, da bi Evropska komisija Bratuškovi sploh dovolila takšno razmetavanje davkoplačevalskega denarja z namenom izkrivljanja trga, subvencioniranje letalskih prevozov je namreč v skladu s pravom EU predvideno za odročne in redko poseljene regije!

Že pred dvema tednoma smo na spletnem portalu pisali o nespametnem ravnanju ministrstva za infrastrukturo pod vodstvom v boju za politično preživetje vse bolj obupane Alenke Bratušek, ki je pripravilo predlog zakona, ki omogoča subvencioniranje nekaterih letalskih linij. O tem se je veliko govorilo tudi v medijih in je tako prišlo na uho tujim letalskim prevoznikom, ki bi lahko, kot smo opozorili, špekulativno odlašali z uvajanjem novih linij in bi tako državo skušali izsiljevati za podelitev subvencij.

Austrian Airlines zaenkrat ne namerava povezati Ljubljane z Dunajem
Za takšno potezo bi se po mnenju mnogih lahko zdaj odločil Austrian Airlines, ki je mnogo začudenja povzročil z napovedjo, da do nadaljnjega ne namerava uvesti redne linije med Dunajem in Ljubljano, potnikom pa so kot alternativo ponudili od Ljubljane kar uro in pol oddaljeno celovško letališče, od koder na Dunaj letijo trikrat dnevno. Adria Airways je sicer pred propadom tja letela do dvakrat dnevno, z okoli 65 tisoč potniki letno pa gre za eno prometnejših linij.

Austrian Airlines (Foto: Facebook)

Do Dunaja se sicer dokaj enostavno pride v vlakom ali avtobusom, a vprašanje, če se bodo tako pripravljeni voziti slovenski uradniki Združenih narodov in OVSE, ki na račun davkoplačevalcev v žep pospravijo vsaj 6 tisoč evrov mesečno, običajnim državljanom pa bi najraje vsilili življenjski slog, kot bi ga predpisala Greta Thunberg.

Združeni narodi na Dunaju (Foto: Facebook)

Za primerjavo, z letališča v Zagrebu letalo proti Dunaju poleti kar petkrat dnevno, povezavo pa vzdržujeta tako Austrian Airlines kot tudi Croatia Arilines.

Za blog Uporabna stran so pri Austrian Airlines ponudili še en bizaren izgovor za to, da ne bodo uvedli linije, in sicer kar to, da je njihov “primaren fokus nadomestitev dveh letal, ki jim jih je posojala (wet-lease) Adria Airways”. A to ni nikakršen izgovor, v primeru pomanjkanja letal lahko letalske družbe namreč dokaj hitro dopolnijo floto z najetimi letali.

Druge družbe iz skupine Lufthansa že napovedale nadomestitev Adrijinih povezav
Austrian Airlines sodi v skupino Lufthansa, ki je sicer že napovedala, da bo z ljubljanskega letališča v Frankfurt letela dvakrat dnevno in v München enkrat dnevno, prav tako pa sta povezave napovedali še dve družbi iz skupine Lufthansa.

Brussels Airlines bo šestkrat tedensko Ljubljano povezoval z Brusljem, Swiss International Air Lines pa bo Ljubljano s Zürichom povezoval enkrat dnevno.

Bo nespametno razmetavanje denarja davkoplačevalcev Bratuškovi preprečila Evropska komisija?
Malo verjetno, da bi Evropska komisija Bratuškovi dovolila takšno razmetavanje denarja davkoplačevalcev z namenom izkrivljanja trga.
Kot izgovor za podeljevanje subvencij letalskim prevoznikom namerava vlada uporabiti obvezno gospodarsko javno službo (Public Service Obligation – PSO), ki je v skladu z zakonodajo Evropske unije namenjena zagotavljanju javnih storitev, ki jih trg ne zagotavlja. Primeri takšnih storitev so poleg letalstva poštne storitve, bančne storitve in energetika. Na področju letalstva tako države v okviru tega zagotavljajo subvencije tam, kjer je letalska povezava potrebna za omogočanje normalnega življenja, na primer v odročnih ali redko poseljenih regijah, a v primeru Slovenije imamo alternative v letališčih v sosednjih državah in v tem, da do želene destinacije pridemo s prestopanjem na katerem od letališč, ki je že povezano z Ljubljano. Alternativi sta seveda tudi železniški in cestni promet. Prav tako je izredno neobičajno, da bi bile kot gospodarska javna služba ponujene mednarodne letalske povezave.

Foto: STA

Primeri, kjer delujejo gospodarske javne službe na področju letalstva, so povezave med grškimi otočki in celino, leti med italijanskima otokoma Sardinijo in Elbo ter celino, leti med Korziko in Francijo ter posamezni notranji leti na Švedskem in na Finskem, kjer so razdalje izredno velike, gostota poselitve prebivalstva pa nizka. Po vsej verjetnosti nas bo sicer pred takšnim poskusom zapravljanja davkoplačevalskega denarja rešila Evropska komisija, gre namreč za evidenten poskus izkrivljanja trga in zlorabe prava EU!

Rok Krajnc