fbpx

Ali se res dogaja električni rop in to sredi belega dne?

Ivan Simič na odprtju konference Poslovna forenzika o poslovnih, davčnih in finančnih prevarah (Foto: STA)

Davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Fursa Ivan Simič je v tokratnem blogu med drugim opozoril, da so mali poslovni odjemalci prisiljeni v neustavno podpisovanje pogodb, po katerih bodo plačevali tudi sedemkrat dražjo elektriko. “Ne more nihče, tudi vlada ne, množice malih poslovnih odjemalcev, ki so individualno mali poslovni odjemalci, spremeniti v velike poslovne odjemalce samo zaradi tega, ker je veliko malih poslovnih odjemalcev v eni poslovni stavbi,” je poudaril in dodal, da ga ne bo nihče prepričal v to logiko.

Davčni strokovnjak in nekdanji generalni direktor Fursa Ivan Simič se v tokratnem blogu ukvarja s tem, ali se dejansko dogaja električni rop sredi belega dne. Naštel je predpise, ki so bili v zvezi s ceno električne energije ter glede njenega nakupa in prodaje objavljeni doslej. V 1. členu Uredbe o določitvi cen električne energije je določeno, da ta določa najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno električne energije za “male poslovne odjemalce, kot jih določa zakon o oskrbi z električno energijo”. Nato je v 4. členu Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) določeno, da je mali poslovni odjemalec “odjemalec na nizki napetosti, ki ni gospodinjski odjemalec in ima priključno moč enako ali manjšo od 43 kW”. V istem členu je še navedeno, katera podjetja se štejejo za mala in katera za mikro. Iz Uredbe tudi izhaja, da mora za upravičenost do ukrepov mali poslovni odjemalec izpolnjevati naslednja pogoja: skupna priključna moč vseh njegovih merilnih mest je enaka ali manjša od 86 kW in da je bilo za merilna mesta izdano soglasje za priključitev do vključno 21. julija 2022.

Na tej točki se po Simičevih besedah nato zalomi – čeprav bi bila zadeva enostavno rešljiva, če bi za to seveda bil interes. “Še več, podjetja silijo v podpis pogodb, po katerih bi za električno energijo plačevali več kot 400 evrov za eno MWh, čeprav so še pred kratkim plačevali med 60 in 70 evrov,” je Simič opozoril na ravnanje vzvišenih elektrodistributerjev in na dejstvo, da so mali poslovni odjemalci prisiljeni v neustavno podpisovanje pogodb, po katerih bodo plačevali tudi sedemkrat dražjo elektriko. V nekaterih (teh ni tako malo) poslovnih stavbah imajo namreč elektrodistributerji zabeleženo eno merilno mesto in jih zaradi tega uvrščajo med velike poslovne odjemalce, – čeprav je v teh stavbah veliko število malih poslovnih odjemalcev.

Foto: Pixabay

Ne more nihče, tudi vlada ne, množice malih poslovnih odjemalcev, ki so individualno mali poslovni odjemalci, spremeniti v velike poslovne odjemalce samo zaradi tega, ker je veliko malih poslovnih odjemalcev v eni poslovni stavbi. Nihče me ne bo prepričal v to logiko in srčno upam, da gre za napako vlade, ko je pripravljala uredbe. Upam, da bo ta vlada reagirala hitro in to napako odpravila, saj je časa še dovolj. Prav tako bi vlada morala takoj obvestiti javnost in elektrodistributerje o tej zadevi, da mali poslovni subjekti, ki so z drugimi malimi poslovnimi subjekti v skupnih poslovnih stavbah, ne bi sklepali pogodb za dobavo električne energije po visokih in enormnih cenah.

Simič pričakuje, da bo vlada takoj reagirala in rešila to nelogičnost
Na podlagi vsega navedenega Simič meni, da se Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cen električne energije za poslovne odjemalce uporablja le za tiste poslovne odjemalce, ki niso upravičeni do ukrepov iz Uredbe o določitvi cen električne energije. To pomeni, da vsi tisti poslovni subjekti v poslovnih stavbah z eno merilno mesto (en električni števec za celo poslovno stavbo) in so mali poslovni subjekti, izpolnjujejo pogoje iz Uredbe o določitvi cen električne energije. “V primeru etažne lastnine je treba upoštevati pogoje, ki jih izpolnjuje vsak posamezni etažni lastnik, ne pa vsi etažni lastniki skupaj, saj ne gre za povezane pravne osebe, temveč za posamezne in ločene poslovne subjekte oziroma odjemalce,” je zatrdil Simič v svojem blogu, ki ga v celoti lahko preberete tukaj.

Foto: fotomontaža Demokracija/STA

Goloba najbolj zanima to, kako bo z državniške funkcije izvedel privatizacijo celotnega slovenskega elektrogospodarstva
Ob tej priložnosti velja spomniti še na članek, ki ga je naš medij objavil letos spomladi – že v naslovu smo zapisali, da je Robertu Golobu predvsem do “svobodne” privatizacije celotnega elektrogospodarstva. Pri tem bo ključen zakon o oskrbi z električno energijo – ki je bil spisan v času, ko je bil sedanji minister za infrastrukturo Bojan Kumer državni sekretar pod takratno ministrico Alenko Bratušek. “ZOEE je temelj za nemoteno črpanje velike pogače iz naslova omrežnin in privatizacijo elektroenergetskega omrežja prek distributerjev ob priliki ugodne politične situacije,” je povedal poznavalec tega področja. ZOEE je menda napisan zelo zvito, na prvi pogled logično, za politiko itak nedojemljivo, vendar pa ravno to pušča odprta vrata za Golobovo shemo obvladovanja celotnega elektrogospodarstva. Gre torej za legalizacijo in tiho privatizacijo posameznih segmentov elektrogospodarskega sistema, ki so ali bodo v prihodnje zelo pomembni – sem sodijo predvsem avtopolnilnice. Hkrati gre za regulirano delitev gromozansko velike kepe denarja iz naslova mesečno zaračunane omrežnine elektro uporabnikov, ki se steka na družbo SODO d.o.o. Če pogledamo celotno sliko, je stranski ulov denarja iz Geni-I drobiž proti milijardam evrov, ki se izgubljajo prek elektrodistrubiterjev in njihovih dobaviteljev ter neomejeno polnijo žepe z mesečno zaračunano omrežnino na mesečnih računih za dobavo električne energije. “Zdravstvena mafija je v primerjavi s slovensko elektromafijo amaterski lokostrelski krožek,” je še pripomnil “žvižgač” na portalu Prava.si.

Sara Bertoncelj