Čez mejo za boljšo plačo, v Sloveniji pa kadrovska kriza

Slovenj Gradec, bolnisnica. Novinarska konferenca vodstva Splosne bolnisnice Slovenj Gradec po cetrtkovi seji sveta bolnisnice. Novi prizidek k bolnisnici, v katerem bo tudi urgentni center.

Tudi na Koroškem imajo v regijski bolnišnici v Slovenj Gradcu že nekaj časa težave z zaposlenimi v zdravstveni negi, posebej je ta problem žgoč v zadnjih dveh letih. V bolnišnici si prizadevajo to pomanjkanje nadomeščati, vendar jim to ne uspeva vedno, toda s prerazporejanjem še lahko nekako zagotavljajo tako zdravstveno oskrbo, da jim ni treba posegati po najbolj skrajnih ukrepih, to je omejevanju sprejema bolnikov.

Bližina avstrijske meje in zaposlovanje tega kadra v Avstriji pa je eden od razlogov za velik primanjkljaj teh delavcev. Plača čez mejo je kajpak bistveno višja.

Slovenjgraško bolnišnico prazni bližina Avstrije
Ta čas je največ težav pri zdravstvenih tehnikih in diplomiranih medicinskih sestrah, kjer odhodov ne morejo pravočasno nadomestiti, ampak jih nadomeščajo z zamudo. Težave rešujejo tako, da kader redno prerazporejajo, posamezne razpise pa so primorani ponoviti. Zato imajo v slovenjgraški bolnišnici domala stalne razpise za delovna mesta. Pred dnevi so imeli odprt razpis za devet srednjih medicinskih sester v negovalni enoti, tri bolničarje v urgentni in operacijski ter intenzivni terapiji, tri diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti, po eno diplomirano sestro v urgentni dejavnosti in negovalni enoti, enega farmacevtskega tehnika in enega zdravstvenega  administratorja.  Skupno bi torej takoj zaposlili 19 novih sodelavcev.

“V naši regiji je glavni razlog za nizko povpraševanje predvsem odhod delovno aktivnih v sosednjo Avstrijo, ki je v neposredni bližini in kamor lahko delavci dnevno migrirajo. Drugi razlogi pa so predvsem iskanje zaposlitev v zavodih, kjer ni turnusne oblike dela, oziroma se zaposlijo v gospodarstvu, ki je bolj stimulirano predvsem s finančnega vidika,” pravi Bojan Krznar, ki je v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec vršilec dolžnosti pomočnika direktorja za področje zdravstvene in babiške nege.

Hkrati so te dni iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani sporočili, da bodo morali zaradi pomanjkanja delavcev zdravstvene nege na približno 40 posteljah omejiti sprejem bolnikov. Do konca septembra so v UKC Ljubljana zabeležili 240 odhodov in 167 prihodov negovalnega kadra, razlika med prihodi in odhodi pa je privedla do kritičnega pomanjkanja in posledično do omejevanja sprejema bolnikov.

Bližina avstrijske meje in zaposlovanje zdravstvenega kadra v Avstriji je eden od razlogov za velik primanjkljaj teh delavcev pri nas, plača onstran meje je kajpak bistveno višja. Največ težav imajo pri zdravstvenih tehnikih in diplomiranih medicinskih sestrah.

8200 medicinskih sester starejših od 50 let
Po ocenah Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije se je od leta 2000 število zaposlenih v zdravstveni negi povečalo kar za 45 odstotkov, a kljub temu prihaja do pomanjkanja teh delavcev. Razmere so zaskrbljive predvsem na intenzivnih oddelkih bolnišnic, kjer kljub stalnim razpisom ne dobijo ustreznega kadra. V združenju ugotavljajo, da se pomanjkanje teh delavcev vrti med 20 in 25 odstotkov, čeprav se razmere dnevno spreminjajo, pa ta čas v slovenskih bolnišnicah primanjkuje več kot 600 tehnikov zdravstvene nege in okoli 1500 diplomiranih medicinskih sester. Na področju socialnega varstva, predvsem v domovih za ostarele, pa primanjkuje večinoma bolničarjev negovalcev.

To pa še ni vse, kajti v prihodnje bo nastal še večji problem, saj je precej zaposlenih v zdravstveni negi starejših od 50 let, med njimi kar 8200 medicinskih sester, kar bo glede na sedanje pomanjkanje v prihodnosti prineslo še dodatne težave. Zaradi teh skrb zbujajočih podatkov je poslanska skupina SDS vložila na parlamentarni odbor za zdravstvo tudi zahtevo za sklic nujne seje, na kateri se bodo pogovorili o problematiki pomanjkanja kadra v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah.

Poleg UKC Ljubljana kadra primanjkuje tudi v UKC Maribor, pa ne le delavcev zdravstvene nege, tudi zdravnikov. V zadnjih petih letih se je število zaposlenih v zdravstveni negi sicer povečalo za več kot 300, a jim še vedno manjka kakšna četrtina delavcev s to izobrazbo. Težave imajo tudi v ptujski bolnišnici, a za zdaj so še uspešni z nadomeščanjem. Področja, kjer je stanje v tem pogledu najtežje, so intenzivna terapija, urgentni center, anesteziologija in operativna dejavnost, težavno je tudi nadomeščanje odsotnosti zaposlenih na drugih delovnih mestih. Ob koncu septembra so imeli zaposlenih 106 bolničarjev,785 tehnikov zdravstvene nege, 806 diplomiranih medicinskih sester in 34 diplomiranih babic. Po kriteriju kategorizacije zdravstvene nege manjka 25 odstotkov zaposlenih v zdravstveni negi.

Kadrovske težave v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec rešujejo tako, da kader redno prerazporejajo, posamezne razpise pa so primorani ponoviti. Zato imajo domala stalne razpise za delovna mesta, skupno bi takoj zaposlili 19 novih sodelavcev.

V jeseniški bolnišnici zaprli oddelek
V jeseniški bolnišnici je zaposlenih 179 diplomiranih medicinskih sester in 170 srednjih medicinskih sester oziroma tehnikov zdravstvene nege. Kakšno je pomanjkanje kadrov v zdravstveni negi, kaže podatek, da ima ta čas bolnišnica razpisanih deset mest za srednje in 22 mest za diplomirane medicinske sestre. Težavo s pomanjkanjem delavcev v zdravstveni negi rešujejo z reorganizacijo dela, s prilagajanjem, pripravljenostjo in z nesebičnostjo zaposlenih v zdravstveni negi. Maja letos so zaradi pomanjkanja zaposlenih v zdravstveni negi morali zapreti enega od treh oddelkov internistične službe, kar z drugimi besedami pomeni, da je na voljo 18 postelj manj. V bolnišnici ta čas ne vidijo možnosti, da bi oddelek lahko znova odprli. V zadnjih dveh mesecih sicer opažajo več prijav na razpise za nove kadre, vendar v bolnišnici še vedno ne morejo zadostiti potrebam po tehnikih zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sestrah.

Izolska bolnišnica: 35 prihodov in 52 odhodov zaposlenih
V izolski splošni bolnišnici so letos do konca septembra skupaj s pripravniki zabeležili 35 prihodov in 52 odhodov zaposlenih. Razpisi delovnih mest na področju zdravstvene nege so stalno odprti. V Splošni bolnišnici Celje se soočajo s pomanjkanjem kadra zdravstvene nege predvsem na bolnišničnih oddelkih, najbolj kritično pa je nadomeščanje diplomiranih babic. V trboveljski bolnišnici jim ta čas manjka sedem diplomiranih medicinskih sester, razpise za diplomirane medicinske sestre ves čas ponavljajo, vendar so prijave neustrezne ali pa jih sploh ni. Razloge za pomanjkanje kadra v zdravstveni negi vidijo v tem, da so se v zadnjih letih razširile referenčne ambulante, in niso edini, ki opozarjajo na to, da jim te ambulante jemljejo delavce, ki jih sami iščejo in potrebujejo.

Tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota imajo v zadnjem času težave zaradi pomanjkanja delavcev zdravstvene nege. V letu 2018 je iz zdravstvene nege odšlo 44 zaposlenih, a so vse nadomestili. Sicer pa je bilo konec letošnjega septembra v zdravstveni negi soboške bolnišnice zaposlenih 18 bolničarjev negovalcev, 298 tehnikov zdravstvene nege ter 219 diplomiranih medicinskih sester in babic.

Kako rešiti te probleme?
Zaposleni v zdravstveni negi si želijo tudi urejene delovne razmere z ustrezno delovno opremo, ki je prvi pogoj za varno okolje tako za paciente kot zaposlene. Delavci iz zdravstvenih zavodov odhajajo na manj zahtevna delovna mesta, kot so referenčne ambulante, kjer med drugim ni dela v treh izmenah. Medicinske sestre, bolničarji in negovalci se v zadnjih letih tudi vse pogosteje odločajo za odhod v tujino ali k drugim delodajalcem, saj je delo težko in slabo plačano. Ti kadri dobijo v tujini od 500 do 1000 evrov višje plače. Kot kažejo podatki ministrstva za javno upravo, je povprečna bruto plača po opravljenih urah v avgustu za bolničarja negovalca v slovenskih bolnišnicah znašala dobrih 1250 evrov, za zdravstvenega tehnika pa slabih 1600 evrov. Iz Koroške, Štajerske, Prekmurja pa tudi iz Primorske se na stotine ljudi dnevno vozi na delo v Avstrijo in Italijo v tamkajšnje bolnišnice ali domove za ostarele.

So filipinske medicinske sestre rešitev?
Kako rešiti te probleme? Te dni smo lahko v medijih zasledili novico, da se je predstavnik vlade celo pogovarjal o uvozu filipinskih medicinskih sester. Tu bi bilo potencialnih problemov in težav toliko, da bi pametna oblast morala takoj nehati tako razmišljati in ves trud vložiti v domači potencial, to je v ustrezno plačilo tega kadra in v ustrezne delovne razmere. Navsezadnje je bilo septembra prijavljenih 1000 brezposelnih Slovencev z izobrazbo bolničarja, medicinske sestre ali babice. Žal bi od teh samo polovica želela delati na svojem področju. Zato se moramo najprej vprašati, zakaj ti ljudje ne želijo delati v zdravstvu.

Jon Petek

  • francelj3

    Najprej se bo treba soočiti z ugotavljanjem stanja. K temu prav gotovo ne prispevajo primerjave povprečnih bruto plač v Sloveniji in Avstriji, saj so davki in prispevki v Avstriji neprimerno manjši, tako da so neto plače relativno večje. In ljudje delajo zaradi neto, ne zaradi bruto plač. Zdravstvenemu osebju, ki opravlja najtežja dela v neugodnem času (ponoči), bo treba pač zvečati plače, da bodo konkurenčne avstrijskim, ali pa lahko bolnišnice zapremo. Kar z drugimi besedami pomeni, tovariši komunisteki, treba bo nehati (toliko) krasti! Brez tega zvišanje plač ni mogoče.

    • Igor Pavlič

      V Avstriji mniti slučajno niso davki in prispevki manjši, ampka večji oz. višji! Če nek zaposlen prejme 1.700 evrov mesečno, mora podjetje k temu v Sloveniji plačati 92 % celotnih davščin (prispevki, dohodnina) v kolikor gre samo za redno plačo. Ko pa gledamo celotne prejemke (skupaj z dodatki), pa je davščin manj in sicer 74 %. Za isto neto izplačilo mora avstrijski delodajalec plačati državi še 86 % davščin. Ob upoštevanju vseh izplačil, ki jih prejme zaposleni, je torej davčna obremenitev v Avstriji za neto izplačila med 1.200 in 2.500 evrov mesečno celo višja kot v Sloveniji. Redna plača je sicer pri nas obdavčena nekaj več (prekinjena črta), a realnejša je primerjava vseh izplačil in po njej je obdavčitev plač pri zaposlenih z neto prejemki do pribiližno dva tisoč evrov (in takih je pri nas 95 %) v Sloveniji dokaj podobna kot v Avstriji. Odstopanja so nekaj deset evrov, večinoma celo v korist zaposlenih pri nas (razen v razponu med 1.000 in 1.200 evrov neto). V boljšem položaju bi bilo ob uporabi avstrijske davčne zakonodaje le 30 tisoč najbolje plačanih zaposlenih (tam imajo namreč socialno kapico pri 4.700 EUR!), v primerjavi z Avstrijo prej nižja, vsekakor ne višja za pretežni del zaposlenih. Avstrijci torej delo obdavčujejo dokaj podobno kot v Sloveniji, s podobnimi davčnimi stopnjami (40 % prispevkov, 50 % najvišja stopnja dohodnine). Ker pa imajo potem še višje prejemke, zberejo na prebivalca kar 10 tisoč evrov davkov od dela, mi pa le 4 (štiri) tisoč. Seveda bi si želeli nižje stopnje, a avstrijske razmere vseeno kažejo, da pri tem ne odstopamo od sosednjih držav (tudi v Italiji obdavčitve niso nič manjše). TA mamntra, ki jo desni stranki NSi in SDS stalno ponavljata, češ kao so pri nas za delodajalce enormne dajazve in prispevki, je popolnoma iz7 t5re zvito in ne temelji na realnem stanju, ki vlada v Evropi, ne el v AQvstriji, v Bečlgiji je obremenitev še višja , da ne omenjam Skandinavije, drugje pa podpobna. do nam laže v imenu resnice?Najnižji davki in prispevki so v Čičlu, če pogledamo na članive OECD, ampak tam tudi država nič ne daje, vs eje treba plačevati posebej!

  • janko

    Saj postajamo svetovno gospodarsko vpeti. Biznis smo vzpostavili z Rusijo, letos še z Kitajsko. Sledi še biznis z Venezuelo in Severno Korejo, pa bo!
    Z ZDA ne bo nič, tam je gnili kapitalizem. Prva dama je tam naše gore list, ampak…

  • Alex Burr

    Torej ima Slovenija toliko brezposelnih bolničarjev, pa kljub temu primanjkuje le teh. Potem je pa nesposobna sama država. Slovenija ima ljudi s konkretno poklicno izobrazbo. Te ljudi je potrebno prisiliti, da delajo in to brez pardona. Eno so drugi poklici, kjer ni pomanjkanja delovne sile, eno so pa bolničarji. Zavod za zaposlovanje bi jih moral prisiliti, da gredo opravljati poklic, za katerega so se šolali. Ampak. Debilni SDS bi raje dal na ta mesta kar vse brezposelne brez ustrezne izobrazbe kot prisilno delo. Prisiljo naj te ljudi, ki imajo pravo izobrazbo. Jaz sem proti prisilnemu delu, kot ga je hotela uvesti SDS, ampak če se je pa nekdo šolal za bolničarja, potem pa naj popraskajo te ljudi iz Zavoda za zaposlovanje. Je pa res, da so slovenske bolnišnice eno sranje. Jaz bi se jim izognil v velikem loku,

    • Nata

      Vi ste pa res en srečni debil. . . . . .

      • Alex Burr

        Zakaj? Razložite.

        • Nata

          SDS naslavljate z debili . Verjetno se je stranka pozanimala o tej temi, ali ne ? Da so dali take predloge.
          Saj sami veste, kako dolgo je šolanje. Zakaj ne bi za silo pokrpali te nujne luknje.
          Srečen ste pa zato, ker – izgleda – imate možnost izogniti se slovenskim bolnišnicam. . . . .

  • črnaovca

    Zanimivo koliko korošcev se vozi na delo v Avstrijo pa nič ne zahtevajo avtoceste

  • Nata

    Bilo be zanimivo cedeti, kdo je odšel in kateri so prišli !!

    • lena

      Odslo je naj sposobnejse osebje, balkanci pa prihajajo v nase zdravstvo , ki se slovenskega jezika ne obvladajo!

      • Nata

        + + + Eh, saj oni nimajo težav. . . . saj Slovenci še vedno obvladajo spakedranščino – srbohrvaščino !!

  • Nata

    Namesto , da dajejo silen denar v csemogočno birokracijo. . . . . naj poskrbijo za plače teh poklicev!

  • Black_hawk

    Ker jim avstrija pobere najboljše kadre. Isto je na primorskem grejo v italijo.

  • skorpijon93

    14.3 % avstrijcev živi pod pragom revščine, še leta 2007 za primerjavo zgolj 12 % . tudi v avstriji ni več kakor se zdi, podatke pa dobite na evropskem statističnem portalu, at risk of poverty after social transfers, številke ne lažejo

  • marker

    To težavo se da rešiti lahko takoj. Medicinskemu osebju plačajte več, kot je plača v Avstriji, pa bo rešen problem s pomanjkanjem ustreznega kadra.

  • lena

    Mnogi smo odsli v tujino, ker je leva politika zafurala drzavo s svojimi bedastimi zakoni, korupcijo, klijentelizmom, zaradi visoko izobrazenih levih politikov, ki pa nimajo osnovnega, to je zdrave kmecke pameti, tipicni primerek, je Cerar. Politikov, ki ne razumejo, da so v sluzbi naroda, ozr. njihove pokvarjenosti in pohlepa. Sem spada zagotovo nek zupan vecjega slovenskega mesta ter zaradi ideoloskega kretenizma, ko nekdanji vodilni partijci nocejo sprejeti dejstva, da nic ni vecno, da se vse spreminja.

  • lokec

    Otroci od tako imenovanih “janševcev” tudi pod razno ne dobijo kakšne primerne službe, raje zaposlujejo bosance. V kratkem jih bo odšlo še nekaj, ki jih poznam.

  • Ros

    Pa naj dajo štipendije študentom zdravstvene nege in brezplačno šolnino za izredni študij. O tem problemu se piše, uhm, zadnjih 50 let. Saj ne rečem; eno je nesposobnost, drugo pa norost. Denar se tako ali tako obrne in gre naravnost v žepe visokošolskih učiteljev. Država pa namenoma vleče denar od revnih študentov in njihovih družin, za deficitarna delovna mesta. Od ljudi, ki si želijo nekaj prispevati družbi in ljudem. Država nas pa lupi kot banano. Ma daj; Saj niste opice.
    To bi vas stalo največ nekaj milionov €, ki gredo sedaj za študije in študente, ki niso zaposljivi.

  • Ros

    Ne gredo toliko zaradi plače, kot zaradi odnosa in pogojev dela. Vsi vemo, da slovenski zdravstveni sistem na veliko muči in pobija svoje paciente. Pa kdo bo to gledal, za neko podpovprečno plačo. In da ga stalno nekdo neki zajebava. No ja, nekateri uživajo v tem. A to je druga zgodba.

  • skorpijon93

    avstrija se ne more pohvaliti z najnižjim delež revščine v eu, češka pa se lahko !

  • xtc

    Težava je neprivatizacija,socialna politika,kraja in neurejene razmere,ter delno tudi plače.
    Seveda je treba omeniti to,,da se obmejnim resda splača voziti v Avstrijo,kjer so plače višje in zadeve bolj urejene,a če bi živeli tam bi ta razlika izpuhtela.
    Hodijo pa tudi v Nemčijo,kjer jih gre cel kombi za mesec dni,po mescu so štirinajst dni doma in nato nov mesec.