fbpx

Ekonomist opozarja, da ima vlada še veliko manevrskega prostora pri cenah goriv

Ekonomist Matej Lahovnik (Foto: STA)

“Če natočimo 60-litrski rezervoar goriva, plačamo več kot 60 evrov dajatev. Dajatve na liter goriva so 15-krat večje kot marža, zato bi draginjo lahko blažili z nižanjem dajatev,” v luči prihajajočih podražitev bencina in dizla poudarja ekonomist Matej Lahovnik, potem ko je vlada Roberta Goloba sprejela odločitev, da umakne uredbo prejšnje Janševe vlade, ki je do 10. avgusta zamrznila ceno bencina in dizla, in regulira marže trgovcev.

Jutrišnja napovedana podražitev goriv je že v nedeljo sprožila dolge čakalne vrste na črpalkah, marsikje pa je tudi zmanjkalo tako dizelskega kot 95-oktanskega bencinskega goriva. Nezadovoljstvo je veliko, saj so mnogi ostali s praznim rezervoarjem, ljudje ne morejo v službo in po opravkih. Situacije spominjajo na krizna leta nekdanje Jugoslavije in redukcije goriva. Po nekaterih napovedih naj bi bila cena za liter dizla 1,81 evra (0,142 evra več), cena bencina 1,80 evra (0,24 evra več).

Marže ne predstavljajo visokega deleža cene
Kot lahko vidimo, za visoke cene na svetovnih trgih niso krive podražitve, ampak dajatve na gorivo. Prava pot za blažitev draginje je tako nižanje dajatev, ki zvišujejo cene energentom. Ekonomist in nekdanji minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik poudarja, da bi bila regulacija marž trgovcev učinkovita v primeru, če bi visok delež cene predstavljale marže, a realnosti ni tako. Visoke dajatve so namreč tiste, ki predstavljajo največji problem pri visokih cenah naftnih derivatov.

Dejstvo je, da se je nafta na svetovnih trgih precej podražila, ampak ob tem je potrebno zavedanje, da je delež cene nafte v ceni bencina in dizla le malo več kot tretjina. Kar 60 odstotkov cene bencina in dizla namreč predstavljajo različne dajatve, kot so: davek na dodano vrednost, trošarine, dodatek za zagotavljanje prihrankov energije, takse za CO2 in celo prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije.

Za lažjo predstavo: država nam pobere najmanj 60 evrov dajatev, ko natočimo 60-litrski rezervoar goriva. “Vlada je do 17. avgusta višino marže trgovcev omejila na 0,0591 evra na liter dizla in na 0,0607 evra za liter 95-oktanskega bencina, pri čemer pa so dajatve v litru goriva petnajstkrat večje, kot znaša marža. Zato seveda sama regulacija marž ne bo kaj prida vplivala na cene goriv, kar bomo vozniki že od jutri občutili v svojih denarnicah,” poudarja Lahovnik.

Foto: Moja Dolenjska

Nižanje dajatev je prenizko
Po besedah Lahovnika je Pozitivno pri ukrepu vlade, da poleg regulacije marž, ki nima pomembnejšega vpliva na ceno, začasno umika tri okoljske dajatve, ki vplivajo na dvig cene. “Visoke dajatve so namreč bistvo problema visokih cen energentov. Kljub temu se bo jutri gorivo podražilo, ker je znižanje dajatev prenizko,” poudarja in dodaja, da pravo pot za blažitev draginje predstavlja dovolj veliko nižanje dajatev, ki vplivajo na višanje cen energentov.

Ta pristop je prejšnja vlada uporabila pri cenah elektrike, kar smo lahko takoj občutili na nižjih zneskih položnic,” je spomnil in dodal, da ima seveda vsako znižanje dajatev tudi javnofinančne posledice, ampak v krizi je treba izvajati protikrizne ukrepe, ki draginjo dejansko blažijo. “V nasprotnem primeru se bodo višje cene energentov še naprej prenašale tudi v višje cene drugih proizvodov ter povečevale draginjo in zmanjševale blaginjo,” je za Slovenske novice še poudaril Lahovnik.

Sara Kovač