Ekonomisti zgroženi nad DUTB, ki skuša z ustanovitvijo nove letalske družbe zakockati še več denarja davkoplačevalcev!

Foto: iStock/STA

Že nekaj časa javnost razburja ukvarjanje DUTB oz. slabe banke z morebitno ustanovitvijo novega državnega letalskega, za katerega celo njihovi izračuni kažejo, da bi le prinašal izgubo. Vse to se očitno dogaja na pobudo pajdaško kapitalističnega ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ekonomisti pa so nad takšno zamislijo zgroženi. Ekonomista Matej Lahovnik in Maks Tajnikar sta poleg tega izpostavila tudi dejstvo, da je bila DUTB ustanovljena z namenom saniranja bančne luknje in ne zato, da se na račun davkoplačevalcev ukvarja s špekulativnimi naložbami. Skupina Lufthansa, ki je že učinkovito zapolnila linije v Frankfurt, Munich, Zürich in Bruselj, je že napovedala tudi prilagoditve voznega reda, prav tako pa so frekvence povečali tudi ostali letalski prevozniki. Potniki z ljubljanskega letališča so navdušeni nad cenami letalskih kart, tako da ne obstaja nobena potreba po ustanavljanju nacionalnega letalskega prevoznika.

Družba za upravljanje terjatev bank je po neuradnih informacijah Radia Slovenija, ki so zaokrožile včeraj, nekdanjim pilotom Adrie Airways predstavila poslovni načrt nove slovenske letalske družbe, ki bi jo s partnerjem ustanovila država. Po načrtu. številke sicer naj ne bi bile zadnje, bi družba letela s petimi letali Canadair in imela do 200 zaposlenih. Nova družba bi imela po predstavljenem načrtu zaradi vzpostavljanja letalske operacije prvo leto 20 milijonov evrov izgube, je neuradno izvedel radio in dodal, da naj bi to ne bile zadnje številke, saj izračuni še niso končani. Ali bo ustanovitev nove družbe, ki naj bi se po nekaterih informacijah imenovala Air Slovenia, podprla vlada, naj bi bilo znano do konca meseca, je še poročal Radio Slovenija.

DUTB je k proučitvi finančnega stanja Adrie pozval Počivalšek
V DUTB so v četrtek za Slovensko tiskovno agencijo na vprašanje o izračunih glede morebitnega novega državnega prevoznika povedali, da je bila DUTB “kot specialist za prestrukturiranje družb v težavah s strani ministrstva za gospodarstvo pozvana k proučitvi finančnega stanja družbe Adria Airways”. “Stanje smo proučili in o ugotovitvah obvestili ministrstvo. Več v tem trenutku ne moremo komentirati,” so zapisali. Na podlagi analize finančnega stanja Adrie Airways se je vlada odločila, da v Adrio Airways ne bo vlagala denarja, je večkrat povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. V intervjuju za skrajno levičarski tednik Mladina minulo sredo je povedal, da bodo izračuni pripravljeni “v kratkem”. Podrobnosti ni razkril, dejal je le, da je morebitni partner regionalni letalski prevoznik.

Foto: STA

Slaba banka bo scenarije prihodnji teden predstavila finančnemu in gospodarskemu ministrstvu
Kot je v petek za STA povedal glavni izvršni direktor t. i. slabe banke Matej Pirc, pripravljajo več možnih scenarijev z različnimi predpostavkami, predvidoma prihodnji teden pa jih bodo predstavili gospodarskemu in finančnemu ministrstvu. Do nove družbe naj bi po navedbah radia sicer najlažje prišli z nakupom poslovne celote Adrie Airways, za katero stečajni upravitelj Janez Pustatičnik nezavezujoče ponudbe zbira do 11. novembra. Morebitna ustanovitev novega letalskega podjetja je ena od možnosti, ki jo je za zagotavljanje povezljivosti Slovenije s svetom po stečaju Adrie Airways omenjala vlada. Stečaj družbe, ki jo je država leta 2016 prodala nemškemu skladu 4K Invest, je stekel 2. oktobra. Predlog je vložilo vodstvo družbe, in sicer zaradi plačilne nesposobnosti.

Adria Airways (Foto: Facebook)

Ekonomisti zgroženi nad idejo, da bi država vzpostavila novega letalskega prevoznika
Na temo morebitne ustanovitve novega letalskega prevoznika je v oddaji Odmevi na TV Slovenija govoril tudi profesor z Ekonomske fakultete dr. Matej Lahovnik, ki je poudaril, da se moramo zavedati, da bi ustanovitev nove letalske družbe državo stala vsako leto vsaj 5 do 10 milijonov evrov, kar bi morali posredno ali neposredno iz proračun: “Zelo preprosto je, država je v preteklosti z državnim upravljanjem pokazala, da se z obstoječim poslovnim modelom ne da ustvarjati dobička, niti pozitivne nule. V letih od 2007 do 2011 je država morala reševati Adrio s 65 milijoni evrov, kasneje so sledile nove in nove dokapitalizacije in sanacije. Jaz mislim, da ni nobenega razloga, da državni denar zdaj dajemo v nekaj, kar bo očitno solidno delovalo tudi brez državnega letalskega prevoznika, ker Slovenija ni Ciper ali Malta. V neposredni bližini so tudi druga letališča, mnogi smo že sedaj pogosto leteli tudi iz sosednjih letališč, ker so bile karte pri Adrii enostavno predrage. Tudi te linije, ki so bile zdaj na novo vzpostavljene, kažejo, da so za potnike pravzaprav cenovno ugodnejše, res pa je, da trenutno časovno še ne ustrezajo vsi termini. A veliko je možnosti, tudi s sosednjih letališč, različni prevozniki, ni razloga, da se država vpleta.”

Dr. Matej Lahovnik, dr. Maks Tajnikar in Rosvita Pesek v Odmevih na TV Slovenija (Foto: posnetek zaslona)

Namen slabe banke je sanacija bank in ne, da zakocka dodaten denar davkoplačevalcev
Lahovnik je izpostavil tudi dejstvo, da slaba banka ni bila nikakor ustanovljena, da se ukvarja z ustanavljanjem nove letalske družbe: “Predvsem slaba banka ni bila ustanovljena s tem namenom, naloga slabe banke je v čim večji meri sanacija oziroma povrnitev davkoplačevalskega denarja. To je največji problem, slaba banka, ki se sploh ne spozna na letalski posel, zdaj pripravlja neko gradivo, ki je spisek nekih želja, obljub in na ta način slaba banka ne bo zmanjševala bančne luknje, ampak bo povečevala javni dolg, ker se pač ukvarjajo z nečim, na kar se sploh ne spoznajo. Zopet bodo dokazali, da so vredni svojega imena!” Tudi Lahovnikov kolega z EF dr. Maks Tajnikar, ki je prav tako gostoval v Odmevih se je na tej točki strinjal in dodal, da bi si želel, da se slaba banka čim prej ukine, saj je bila ustanovljena z določenim namenom. Izpostavil pa je tudi pomanjkanje vizije v Sloveniji, s kakršno bi lahko upravičili obstoj nacionalnega letalskega prevoznika in ponudil še en primer: “Poglejte drugi tir! Drugi tir bo po mojem mnenju, po vseh mojih izračunih in podatkih, ki jih poznam, ena najbolj zgubaških stvari. To posnamite in me vprašajte čez pet, deset let in boste videli, da bo to zgubaška zadeva. Upam, da se ne bomo takrat spraševali, kaj smo mislili o razvoju Slovenije, s tem da drugi tir posega v edino obalo, ki jo imamo, s tem, da mimogrede, po drugem tiru vozijo tovorni vlaki, ki niso naši in tu se vidi, kako nimamo gospodarskega koncepta in ni nobena vlada v zadnjih letih bila sposobna tega gospodarskega koncepta narediti!”

Dr. Matej Lahovnik v Odmevih (Foto: posnetek zaslona)

Pomembne linije so bile nadomeščene v rekordnem času, kmalu se bodo prilagodili tudi vozni redi
Kot je že omenil Lahovnik, so vse najpomembnejše letalske linije že nadomeščene, kar se je zgodilo v vsega nekaj tednih. Lufthansa tako dvakrat dnevno leti v Frankfurt in enkrat dnevno v München, Swiss International Air Lines leti enkrat dnevno v Zürich, Brussels Airlines pa šestkrat tedensko v Bruselj. Vse omenjene družbe sodijo v skupino Lufthansa, dobro pa so se na propad Adrie odzvale tudi ostale letalske družbe, ki so že prej pristajale na brniškem letališču.

Lufthansa, Swiss International Air Lines in Brussels Airlines (Foto: Ex Yu Aviation)

Tako je Air France kar podvojil letenje v Pariz, kamor namesto šestkrat tedensko leti dvakrat dnevno, z izjemo sobote, ko leti enkrat, LOT Polish Airlins v Varšavo namesto sedemkrat leti osemkrat tedensko, Air Serbia, ki je že poleti uvedla nove polete v Niš, v Beograd namesto 11-krat tedensko leti kar 17-krat tedensko, prav tako pa namesto štirikrat tedensko v Podgorico šeskrat tedensko leti Montenegro Airlines. Pri tem velja poudariti, da so nekateri prevozniki na linijah v Ljubljano uvedli tudi večja letala. Število potnikov, ki so potovali čez ljubljansko letališče, se je lani povečalo za 7,7 %, v prvih osmih mesecih letošnjega leta pa za 3,7 %.

Pristanek Airbus A319 Brussels Airlines (Foto: Fraport Slovenija)

Potniki so naravnost navdušeni nad poceni letalskimi kartami, ki jih omogočajo nove povezave, a nekaj nezadovoljstva so povzročili urniki poletov, kar se bo v kratkem času spremenilo. Lufthansa je že napovedala, da bo s poletnim voznim redom leta 2020, od 29. marca, iz Ljubljane poletela že zgodaj zjutraj, prav tako pa je predviden pozen večerni povratek iz Frankfurta v Ljubljano. Kot navaja Ex Yu Aviation je Janez Krašnja iz Fraport Slovenija izrazil pričakovanje, da bo tudi Brussels Airlines s poletnim voznim redom povečal frekvenco poletov. Ena pomembnejših destinacij, ki z Ljubljano po propadu Adrie ostaja nepovezana, je Dunaj, a pričakuje se, da bo Austrian Airlines vzpostavil povezavo s poletnim voznim redom.

Rok Krajnc