fbpx

Festival podjetništva SBC: Pod to vlado bomo kot v starih socialističnih časih – vsi enaki

Na okrogli mizi prvega festivala podjetništva SBC so sodelovali Igor Akrapovič (podjetje Akrapovič), dr. Jure Knez (Dewesoft), dr. Marko Bitenc (Kirurgija Bitenc in ZZ Zdravje) in Nuša Pavlinjek Slavinec (Roto Group). (Vir: SBC)

Na prvem Festivalu podjetništva SBC so opozorili, da bo prihodnje leto težje kot letošnje.

Na prvem Festivalu podjetništva, ki ga je organiziral SBC, so se zbrali številni podjetniki, ki jih je čakal zanimiv program. Ta se je, kot se spodobi, začel s slovensko himno.

Odgovorno in v prihodnost usmerjeno podjetništvo
Prva dva dni festivala sta bila posvečena mladim, in sicer je 15 vrhunskih podjetij iz vse države gostilo skupno okoli 1.000 osnovnošolcev in srednješolcev iz lokalnega okolja. Predstavili so jim svoje izdelke in storitve ter svoj trajnostni koncept, mladi pa so spoznali dinamičnost, zahtevnost in lepoto podjetniškega poklica.

Vrhunec festivala, katerega namen je vseslovenska promocija odgovornega, v prihodnost usmerjenega podjetništva, pa je bilo srečanje podjetnikov; na zanimivi okrogli mizi so sodelovali Igor Akrapovič (podjetje Akrapovič), dr. Jure Knez (Dewesoft), dr. Marko Bitenc (Kirurgija Bitenc) in Nuša Pavlinjek Slavinec (Roto Group). Joc Pečečnik, predsednik SBC, se dogodka ni mogel udeležiti, saj je imel neodložljive obveznosti na drugem koncu sveta. Je pa udeležencem napisal pismo, v katerem jim je položil na srce, naj razmislijo o dveh stvareh: o tem, kako pomembno je, da podjetniki držijo skupaj, in o tem, kako pomemben je njihov odnos do okolja.

Vir: SBC

Joc Pečečnik kritičen do socializma in drugih delodajalskih organizacij
Joc Pečečnik je bil sicer zelo kritičen. Zapisal je, da politiki podjetnike obravnavajo kot molzne krave, jih napadajo in žalijo. “Govorijo, da je tistim, ki ustvarjajo, treba vzeti, in dati tistim, ki ne. Da bomo kot v starih socialističnih časih – vsi enaki. To vodi v bankrot,” je poudaril, “prava pot je: delaj, ustvari sam in država ti bo pomagala”. Kritičen je bil tudi do drugih delodajalskih organizacij, ki so po njegovih besedah v spregi s politiko in jih SBC moti, kar se je pokazalo tudi z nepodporo članstvu SBC v ekonomsko-socialnem svetu, in do medijev, saj za podjetnike pomembnih tem nihče ne komentira, novinarji ne sprašujejo … A vendar, pravi Pečečnik, “člani SBC smo poštena podjetja, naš cilj je, da konkretno izboljšamo našo prihodnost”. S politiki se je treba pogovarjati o tem, kako povečati prihodke in znižati stroške, sam pa tudi verjame v manifest o Sloveniji leta 2025, kjer so v SBC zapisali, da takrat ne bo več minimalne plače, ker bomo vsi zaslužili več, pravična obdavčitev pa bo temelj uspeha.

Predsednik SBC Kluba slovenskih podjetnikov Joc Pečečnik (Foto: STA)

Takoj je treba začeti graditi NEK!
Podjetja v Sloveniji so letos res dobro poslovala, je pa zelo negotovo, kakšne bodo razmere prihodnje leto, saj med drugim še ni rešitve glede cen energije, bi lahko povzeli glavne ugotovitve govorcev na okrogli mizi. “Upam, da ne bo kakšne hude recesije prihodnje leto. V Nemčiji je okoli 30.000 podjetij insolventnih, stečaji bodo … Ko bo v Nemčiji kriza, se bo tudi pri nas poznalo,” je opozoril Igor Akrapovič in dodal, da po sestanku s predsednikom vlade Robertom Golobom o ceni električne energije še vedno ni jasno, “kako bomo prišli skozi”. Po njegovih besedah bi se v Sloveniji morali takoj lotiti graditve nove jedrske elektrarne, da jo bomo imeli v 10 ali 11 letih, ne pa čakati še tri leta, “če hočemo biti dolgoročno konkurenčni”. Precej kritičen je bil tudi do bruseljske politike, ki se “ukvarja s polnilniki za telefone”, ne pa s tem, kar je pomembno.

Cena električne energije
Jure Knez iz podjetja Dewesoft je poudaril, da se država mora zavedati, da nima monopola in mora biti konkurenčna vsaj z bližnjimi državami. Glede električne energije je dejal, da naj država podjetnikom jasno pove, kakšna bo cena prihodnje leto. “Po moje bi 200 evrov za MWh gospodarstvo še preneslo, več pa ne.” Podjetniki namreč prejemajo ponudbe v višini 500, 800 ali celo 1000 € za MWh, medtem ko je cena električne energije iz NEK 35 evrov za MWh, cena električne energije iz TEŠ, ki je najdražji, pa 85 evrov MWh.

Na dogodku je nastopil tudi Gunter Pauli, avtor koncepta in mednarodne knjižne uspešnice The Blue Economy (Modro gospodarstvo, op. a.) in požel velik aplavz. (Vir: SBC)

Davki: nujni so konkurenčni pogoji
Knez in Akrapovič sta bila kritična tudi do načrtov sedanje vlade glede davkov. Ob napovedanih spremembah pri dohodnini, kjer naj bi med drugim odpravili sprejeto zvišanje splošne olajšave v prihodnjih letih in stopnjo v najvišjem dohodninskem razredu zvišali s 45 nazaj na 50 odstotkov, poudarjata, da bi bilo treba za inženirski kader, ki ustvarja visoko dodano vrednost, zagotoviti konkurenčne pogoje. Knez pa je glede obdavčitve pri prodaji delnic skladu lastnih delnic v podjetjih in hkratnega spodbujanja solastništva zaposlenih dejal, da je to tako, “kot bi ubili dirkalnega konja, nato pa mu kupili najboljšo hrano”.

Podjetniški način razmišljanja v zdravstvu
Marko Bitenc, ki je ustanovil dve podjetji, ZZ Zdravje (to je 6. novembra zaznamovalo 30 let od vpisa v sodni register) in Kirurgijo Bitenc, ugotavlja, da “sistem še vedno ni naklonjen podjetništvu”. “Če ne bi v 90. letih prišlo do zastoja, danes ljudje ne bi bili brez zdravnika, ne bi bilo dolgih čakalnih vrst, ne bi bilo sob brez klimatskih naprav,” je dejal. Podjetniški način razmišljanja, vodenja, upravljanja in razvoja je po njegovih besedah edini pravi način, da se zdravljenje – ki je v državnem delu javne zdravniške službe depersonalizirano – personalizira.

Promocija industrije v tujini
Kot je dejala Nuša Pavlinjek Slavinec iz družbe Roto, je v vsaki krizi treba najti priložnost. “Kot pilotka, ko načrtujem let, imam raje nevihto kot meglo. Po nevihti, ki traja uro ali dve, je sonce, megla pa lahko traja ves dan. Upam, da je to zdaj nevihta in da bo kmalu mimo,” je slikovito dejala in poudarila, da “slabo vreme ni povsod”. Dobro se je ozreti na različne trge in razpršiti tveganje, kar v podjetju Roto tudi zelo uspešno počnejo. Država bi podjetjem morala pomagati pri energetski transformaciji in bolj promovirati slovensko industrijo v tujini, tako kot je to storila s turizmom, je dodala.

Piše: M. Bo.

Članek je bil prvotno objavljen v Demokraciji.