fbpx

Gospodarska klima v Sloveniji se krepi, upad BDP pa je bil nižji od pričakovanega

finance gospodarstvo

Foto: Pixabay

Gospodarska klima je v lanskem letu zaradi epidemije koronavirusa doživela hud padec. Splošna klima se je ob odpiranju dejavnosti pričela nekoliko pobirati, kasneje pa je jeseni zaradi ponovnih omejitvenih ukrepov nekoliko upadla. Ne glede na omejitvene ukrepe, ki jih imamo v zadnjih mesecih pa gospodarska klima izkazuje rast predvsem zaradi pozitivnega vpliva v storitvenih dejavnostih, večjega potrošništva, trgovine na drobno in gradbeništva. V zadnjem četrtletju leta je bilo po analizi Umarja opaziti močan upad aktivnosti v storitvah, katerih delovanje je bilo onemogočeno oziroma omejeno, izvoz in industrija pa sta že blizu ravnem pred izbruhom epidemije, predvsem pa je pozitivno tudi to, da je Slovenija postaja vedno večja neto izvoznica – po dolgih letih presega uvoza. 

Kazalnik gospodarske klime je bil v februarju 2021 za 3,3 odstotne točke višji kot v januarju 2021, od dolgoletnega povprečja pa je bil za 2,4 odstotne točke nižji. K izboljšanju gospodarske klime so na mesečni ravni prispevali vsi kazalniki, razen kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih. Kot navaja statistični urad sta najbolj vplivala kazalnik zaupanja potrošnikov in kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih, manj pa kazalnik zaupanja v trgovini na drobno, saj so se določene trgovine zaradi omejevalnih ukrepov odprle pred nekaj tedni.

Kazalnik gospodarske klime je bil v februarju 2021 za 8,1 odstotne točke nižji kot februarja lani pred nastopom krize zaradi koronavirusa. Na znižanje vrednosti tega kazalnika na letni ravni so najbolj vplivali zaradi zaprtja dejavnosti, zaupanje v storitvene dejavnosti, kazalnik zaupanja v trgovini na drobno in kazalnik zaupanja med potrošniki. Pozitivno sta na letno vrednost tega kazalnika vplivala kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih in kazalnik zaupanja v gradbeništvu.

Gospodarsko razpoloženje po sektorjih (Vir: SURS)

Vpliv zajezitvenih ukrepov na gospodarsko aktivnost je bil v drugem valu pričakovano zelo izrazit v storitvenih dejavnostih, katerih delovanje je bilo onemogočeno oziroma omejeno, denimo v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah, gostinstvu in večjem delu trgovine. Upad aktivnosti v teh dejavnostih je bil primerljiv s spomladanskim in je podobno kot v prvem valu tudi vplival na znatno zmanjšanje potrošnje gospodinjstev.

Gradbeništvo je v času epidemije koronavirusa pozitivno vplivalo na gospodarsko klimo (Foto: Pixabay)

Na drugi strani so bile nekatere druge dejavnosti, zlasti tiste, ki so vezane na mednarodno menjavo – promet, gradbeništvo in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti – v zadnjem četrtletju znatno manj prizadete in so po močnem upadu v drugem četrtletju okrevale v celotni drugi polovici leta. Skladna s tem so bila tudi gibanja izvoza in uvoza blaga, kjer so medletna gibanja v zadnjem četrtletju že postala pozitivna. Splošno pa se gospodarska klima po lanskoletnem hudem padcu pobira, kljub vsem omejevitvenim ukrepom, kar lahko v prihodnosti vpliva tudi na nižji padec BDP.

Kazalniki kažejo, da se gospodarska klima po izjemnem padcu pričela ponovno krepiti (Vir: SURS)

Kot navaja urad za makroekonomske analize in razvoj, je kljub zaostrenim epidemiološkim razmeram in uvedbi obsežnih zajezitvenih ukrepov, realni bruto domači proizvod – BDP v zadnjem četrtletju četrtletno upadel za en odstotek, medletno pa za 4,5 odstotka. Padec je bil manjši kot v drugem četrtletju in tudi nekoliko manjši kot so na Umarju pričakovali v Zimski napovedi. V celem letu je BDP upadel za 5,5 odstotka, kar je prav tako manj od pričakovanj, predvsem zaradi ugodnih gibanj v izvoznem delu gospodarstva in gradbeništvu.

Upad in rast BDP (Vir: UMAR)

Tudi investicije v osnovna sredstva so po globokem padcu spomladi v nadaljevanju leta četrtletno rasle predvsem zaradi okrevanja investicij v opremo in stroje v tretjem četrtletju in gradbenih investicij, tako infrastrukturnih kot stanovanjskih, v celotni drugi polovici leta. Med agregati potrošnje je bila lani medletno višja le državna potrošnja, ki se je krepila pod vplivom naraščanja zaposlenosti in izdatkov za obvladovanje epidemije.

Epidemija je znižala dodano vrednost podjetij
Dodana vrednost se je lani zaradi močno skrčene aktivnosti v času trajanja zaščitnih ukrepov, povezanih z epidemijo koronavirusa, sicer znižala v večini dejavnosti. Največji padec je bil v razvedrilnih, športnih, rekreacijskih in osebnih storitvah, zaradi njihovega zaprtja oziroma omejenega delovanja v času najstrožjih omejitev spomladi in v zadnjih mesecih leta ter v vmesnem obdobju zaradi ohranitve določenih omejitvenih ukrepov fizičnega distanciranja in nošenja mask ter samozaščitnega obnašanja. Zajezitveni ukrepi v prvem in drugem valu so vplivali tudi na močan padec v gostinstvu in trgovini.

Foto: STA

Relativno manj kot v pomladanskem obdobju pa so zajezitveni ukrepi vplivali na nekatere druge dejavnosti. “Promet je po močnem upadu v drugem četrtletju v drugi polovici leta postopno okreval. Podobna dinamika je bila prisotna tudi v gradbeništvu in izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih, kjer je dodana vrednost v drugem polletju medletno že postala pozitivna,” pravi direktorica UMAR-ja, Maja Bednaš.

Direktorica Umarja Maja Bednaš (Foto: STA)

Med predelovalnimi dejavnostmi je k medletni rasti v zadnjem četrtletju prispevala predvsem proizvodnja v srednje tehnološko zahtevnih panogah (večinoma proizvodnja električnih naprav in kovinskih izdelkov). V celem lanskem letu pa so medletno povečale proizvodnjo le visoko tehnološko zahtevne panoge (farmacevtska industrija in proizvodnja IKT opreme), kljub njihovim nekoliko skromnejšim medletnim rezultatom v drugi polovici leta.

K padcu dodane vrednosti so v zadnjem lanskem četrtletju zaradi ponovnega upada aktivnosti največ prispevale storitve
Potrošnja gospodinjstev je pomembno prispevala k upadu BDP v zadnjem lanskem četrtletju in v celem letu. Po močnem zmanjšanju v drugem je v tretjem četrtletju prehodno okrevala in se v zadnjem ponovno močno zmanjšala zaradi vnovičnega zaprtja nenujnih trgovin in storitev. Poleg omejenih možnosti trošenja in tako imenovanega prisilnega varčevanja je k padcu v celem letu prispevala tudi povečana negotovost, ki je vplivala na odlaganje nenujnih nakupov in povečanje previdnostnega varčevanja. Razpoložljivi dohodek se lani predvidoma medletno ni bistveno spremenil, na kar so pomembno vplivali vladni interventni ukrepi za ohranjanje delovnih mest in blažitev posledic epidemije na dohodke najbolj izpostavljenih skupin.

Upad dodane vrednosti (Vir: Umar/SURS)

Na trg dela so najbolj vplivali sprejeti ukrepi aprila in maja lani, zlasti v storitvenem sektorju. “Vpliv epidemije in zajezitvenih ukrepov na trg dela je bil sicer najizrazitejši v aprilu in maju, v nadaljevanju leta pa so ukrepi negativne vplive znatno ublažili,” je še obrazložila Bednaševa. Padec zaposlenosti je bil ob 5,5-odstotnem upadu BDP tako 1-odstoten, število brezposelnih pa večje za okoli 15 odstotkov, glede na leto poprej. Po sezonskem povečanju decembra in januarja se število brezposelnih ob ohranjanju interventnih ukrepov februarja ponovno zmanjšuje, kar je dober znak.

Slovenija zadnjih ima zadnjih nekaj let večji izvoz kot uvoz, kar pozitivno vpliva na BDP (Foto: STA)

Zmanjšanje investicij v osnovna sredstva za 4,1 odstotka je lani prispevalo k upadu gospodarske aktivnosti, predvsem zaradi močnega upada v drugem četrtletju. Ob znatnem povečanju v tretjem četrtletju, predvsem investicij v opremo in stroje, se je v nadaljevanju leta medletni upad zniževal, v zadnjem četrtletju pa so že presegle raven iz lanskega leta. V drugi polovici leta so se okrepile tudi gradbene investicije in zabeležile medletno rast.

Večji upad smo zabeležili v uvozu kot pa izvozu, kar je pozitivno vplivalo na BDP
Izvoz in uvoz sta bila lani močno prizadeta predvsem zaradi padca svetovne trgovine, mednarodnih omejitev in omejitvenih ukrepov doma in v državah EU. Padca izvoza (-8,7 odstotka) in uvoza (-10,2 odstotka) sta bila izrazita zlasti v drugem četrtletju, kar je tudi ključno vplivalo na zmanjšanje v celem letu. Po globokem padcu aprila se je medletni upad izvoza blaga v drugi polovici leta postopno zmanjševal, v zadnjem lanskem četrtletju je bil izvoz blaga že medletno pozitiven. Okrevanje je bilo opazno pri večini glavnih skupin proizvodov, zlasti pri proizvodih za vmesno porabo.

Slovenija beleži rekordno pozitivno trgovinsko bilanco, kar pomeni, da je njen izvoz rekordno presegel uvoz (Vir: SURS)

Podobno je okreval uvoz blaga in proti koncu leta že dosegel ravni iz leta 2019. V menjavi večine storitev je bil upad večji kot pri blagu, najbolj izrazit pri storitvah, povezanih s turizmom, v drugem četrtletju pa se je precej zmanjšala tudi menjava transportnih storitev. Prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP je bil pozitiven (0,4 odstotne točke), kar pomeni, da je Slovenija več izvozila kot uvozila. Po dostopnih podatkih od leta 2000 smo prvič v 20 letih dosegli rekordno pozitivno raven trgovinske bilance, ki je bila vse do leta 2014 negativna.

Gospodarska klima navzgor po postopnem sproščanju omejitvenih ukrepov
Gospodarska pričakovanja podjetij in potrošnikov v Sloveniji in v EU so se po aprilskem strmoglavljenju na zgodovinsko najnižje vrednosti od maja do septembra izboljševala zaradi postopnega sproščanja omejitvenih ukrepov in okrevanja aktivnosti. Z vnovičnim poslabšanjem epidemioloških razmer doma in v tujini ter uvedbo obsežnih zaščitnih in omejitvenih so se oktobra začela ponovno slabšati ter dosegla novo dno novembra, ki je bilo sicer na višji ravni kot spomladi, a se kazalniki kljub omejitvenim ukrepom izboljšujejo. Po napovedih Bednaševe bodo posledice še naprej najbolj vidne v storitvenem sektorju, kot pa v mednarodni menjavi.

Foto: STA

“V drugem četrtletju lahko glede na prevladujoče predpostavke razvoja epidemiološke situacije pričakujemo rast gospodarske aktivnosti. Tempo okrevanja pa bo seveda ključno odvisen od epidemioloških razmer v Sloveniji in naših pomembnejših trgovinskih partnericah, hitrosti cepljenja in odzivnosti politik z ukrepi za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva,” je zaključila v poročilu direktorica Umarja.

Sara Rančigaj