fbpx

Gospodarstveniki izrazili skrb nad novo koalicijsko pogodbo: Množično iščejo pomoč pri prenosu podjetij v tujino

Foto: zajem zaslona

“Pozivamo vlado, naj našemu delu zniža prispevke takoj za 20 odstotkov in ta isti trenutek bomo delodajalci ta del prenesli na delavce, ki bodo imeli 20 odstotkov višjo plačo, država pa bo preko obtoka potrošnje trikratnik dobila nazaj preko DDV-ja in to mi govorimo. Delavec mora dobiti plačo, država pa bo vse dobila nazaj preko potrošnje, manj je več,” je dejal v oddaji Arena na RTV Slovenija direktor Pišek & HSF, Peter Pišek, ki je prepričan, da je slovensko gospodarstvo še vedno lahko zelo uspešno, kljub krizam, vendar se morajo s prihodnjo vlado resno pogovoriti in dogovoriti o rešitvah.

V oddaji Arena na RTV Slovenija so nastopili podjetniki, ki so izrazili vtise o novi koalicijski pogodbi in o morebitnih posledicah zanje, če se njene določbe uresničijo. Ocenili pa so tudi tveganja za slovensko gospodarstvo, ki jih prinaša vojna v Ukrajini.  Opozarjajo na dialog in pozdravljajo spodbude k sodelovanju oblasti z javnostjo oz. civilno družbo, a obenem priznavajo, da pogrešajo omembo gospodarstva kot pomembnega partnerja in deležnika v razvoju. Gostje v oddaji so bili Branko Meh, predsednik Obrtno gospodarske zbornice, Peter Pišek iz podjetja Pišek HSF, Marko Cigler iz Perutninarstva Cigler in Matjaž Pavlin iz Turizma v Zidanicah.

Kriza je prizadela vse sektorje, aktualna vlada je s pomočjo rešila marsikoga
Pišek je iz lastnih izkušenj uvodoma spregovoril o zadnji krizi s pandemijo, kot nekdo, ki se ukvarja z malim podjetništvom. Glede na to, da imajo tudi gostinski sektor, ki je moral biti v času pandemije zaprt, je tudi to prineslo svoje posledice, “bilo je hudo, še danes je hudo, velika težava je za cca 100 zaposlenih, ki so bili v tem času prizadeti”. Za pomoč, ki jo je vlada med krizo namenila podjetjem, je to Pišek poimenoval kot “odpustek, da ti ljudje niso šli na borzo, saj bi v nasprotnem primeru tudi tam morala država plačevat zanje”.  Glede na to, da se v njegovem podjetju ukvarjajo tudi z logistiko, je dejal, da je bil tudi del transporta zaprt v času pandemije, z manj težavami pa se je soočilo prevozništvo. Kot glavni problem Pišek izpostavi kadre, ki primanjkujejo, “ni ljudi, poklicnega profila ljudi ni”, je povedal.

Pavlin, čigar podjetje se ukvarja s turizmom, ki je bil prav tako eden  od najbolj prizadetih sektorjev. Strinjal se je, da so bili vsi deležni iste usode, vse, vključno z ukrepi, ki jih je prinesla pandemija, jih je šokiralo. “Turistični boni, ne samo da so reševali našo eksistenco, ampak so imeli tudi dolgoročen učinek. Slovenci smo bolj začeli raziskovati svojo domovino, ki je prej nismo. Imeli smo enkratne vtise,” je dejal. Cigler, ki deluje v kmetijstvu in gospodarstvu, kjer nadaljuje družinsko tradicijo, “v kmetijstvu se v zadnjih dveh letih ni zmanjšala, celo povečala se je, zdaj pa je ekonomika na udaru. Covid kriza je situacijo v kmetijstvu, ki ni bila ravno zgledna, poslabšala. Pri gospodarstvu je prišlo predvsem do sprememb strateškega planiranja.” Ob tem Branko Meh poudari dobro gospodarsko rast, predvsem pa izpostavi pomoč države, ki je k temu izredno pripomogla.

Največja težava je pomanjkanje kadrov
V nadaljevanju se voditelj Igor Pirkovič z gosti dotakne tudi razmišljanja prihodnjega premierja Roberta Goloba o pomoči gospodarstvu, za katerega ima jasno vizijo, ki se ji ne namerava odreči, ne glede na kritike aktualne vlade in ostalih gospodarstvenikov. Namreč gospodarstveniki se ne strinjajo s tem, da se davčna zakonodaja spreminja, prav tako pa se ne strinjajo s skrajšanim delovnikom. Golob odgovarja, da bo sledil skandinavskim modelom, ki predstavljajo najbolj razvito gospodarstvo, in da tisti, ki menijo drugače, želijo, da Slovenci ostanejo narod hlapcev. Pišek Golobove napovedi komentira na podlagi izkušenj, pravi, da se z Golobom strinja glede ustvarjanja delovnih mest, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost, vendar je teh manj kot nasprotnih. “Podpiramo nagrajevanje zaposlenih, vendar se soočimo s problemom, ko nimamo ljudi za delovna mesta, zato jih moramo ustvarjati, vzamemo tudi ljudi iz drugih držav, kjer se zaplete ponovno pri birokraciji z dovoljenji.” Gospodarstveniki se strinjajo s Piškom, Pavlina skrbi, da v koalicijski pogodbi nič ni navedeno v zvezi s turizmom, izpostavlja izzive in pomanjkanje kadrov.

Peter Pišek (Foto: zajem zaslona)

Glede na to, da je kriza prizadela tako zaposlene kot tudi delodajalce, ki so odgovorni do zaposlenih in so vsak mesec dolžni izplačati plačo delavcem, se je Pirkovič dotaknil tudi njihovih občutkov oziroma strahov, ki so jih morebiti imeli v času covid krize, ko so prišli v situacijo, da pa plače ne bodo mogli morda izplačati pravočasno. Enotno so dejali, da so preživeli veliko kriz in da sploh družinska podjetja so preživela, ker so vsi zaposleni kot del družine, “najbolj pomembni ta moment, so kadri, ta moment brez njih ni obstoja, ni razvoja”.

Sistem progresivne obdavčitve za gospodarstvo pomeni ustvarjanje destimulativnega okolja, meni Pišek, ki je prav tako ob tem poudaril pomembnost Obrtno gospodarske zbornice za Slovenijo, ki je pravzaprav njen kompas. “Trenutno se ne obeta kaj dobrega”, meni Pavlin, “zato bi morala biti delovna razmerja čimbolj fleksibilna in ne obratno, koto napoveduje prihodnja vlada, sploh v smislu sezonskega dela, ki je v turizmu pogost problem”.

Matevž Pavlin (Foto: zajem zaslona)

Glede davčnih “normirancev” iz nove koalicijske pogodbe Pavlin zatrjuje, da države z visokimi davki absolutno zaslužijo manj kot tiste, ki imajo davke nižje.  Ob tem Cigler doda, da so podjetja v splošnem družbeno odgovorna in prispevajo k dobrobiti države, pri čemer je prepričan, da z ustvarjanjem stimulativnega okolja širi proizvodnjo, s tem pa koristi državi. Omejevanje sive in črne ekonomije je prav tako cilj Slovenskega gospodarstva, ki bi se lahko omejilo z nižanjem davkov in prispevkov, zato so si enotni tudi glede tega, da so nižji davki vsekakor pomembni za razvoj slovenskega gospodarstva, sploh z vidika obdavčitve plač delavcev. “Pozivamo vlado, naj našemu delu zniža prispevke takoj za 20 odstotkov in ta isti trenutek bomo delodajalci ta del prenesli na delavce, ki bodo imeli 20 odstotkov višjo plačo, država pa bo preko obtoka potrošnje trikratnik dobila nazaj preko DDV-ja in to mi govorimo. Delavec mora dobiti plačo, država pa bo vse dobila nazaj preko potrošnje, manj je več,” je vlado pozval Pišek.

https://twitter.com/Medeja_7/status/1528442205567717376

Podjetja razmišljajo o prenosu v tujino
V koalicijski pogodbi naj bi bil v smislu nacionalizacije velik pridih Levice, s čimer se strinja Meh, ki opomni, da je bilo to tudi zapisano v programu Levice, ki je to kasneje iz svojega programa umaknila. Obrtniki ne razumejo zakaj se toliko upošteva mnenje Levice, ki je bila v manjšini. Moje podjetje je malo podjetje in smo še kar tu, mislim, da bomo to krizo prebrodili, vendar s to koalicijsko pogodbo napovedi niso ravno najboljše, meni Meh, ki upa, da se koalicijska pogodba spremeni preden bo sprejeta. Gospodarstveniki zatrjujejo, da proti prihodnji vladi nimajo nič, želijo pa se pogovoriti in dogovoriti o rešitvah, ki bodo razvojna za slovensko gospodarstvo, sploh glede na to, da veliko slovenskih podjetjih razmišlja o prenosu v tujino, kar je zaskrbljujoče, meni Pišek.

Branko Meh in Marko Cigler z voditeljem Igorjem Pirkovičem (Foto: zajem zaslona)

“Cene energentov so močno zarezale v kmetijstvo, tukaj bom zelo kritični sogovornik prihodnje vlade zahtevamo, da se zadeve hitro uredijo, ker taka situacija ni vzdržna. Prehranska varnost je najpomembnejša”, je dejal Cigler. Z njim se strinja Meh, ki poudarja kako velik zalogaj je vpliv Ukrajinske krize za obrtnike in opomni na Golobovo obljubo, ko je rekel, da bo stabiliziral cene energentov.

Sara Kovač