Herman Rigelnik: Nisem bogat človek in nimam nobenih milijonov

Milan Kučan, Herman Rigelnik in nekdanji danski premier Poul Nyrup Rasmussen (Foto: STA)

V državnem zboru je danes potekala seja preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, zaradi katerih je prišlo do velike bančne luknje, ki je na koncu udarila po denarnicah davkoplačevalcev. Sanacija Factor banke in Probanke je državo stala 448 milijonov evrov.  

Pred poslancem SDS Anžetom Logarjem, predsednikom preiskovalne komisije, so se znašle štiri ključne osebe iz Factor Banke, in sicer Boris Pesjak (nekdanji predsednik uprave), Ciril Dragonja (član uprave), Vera Mihatovič (predsednica nadzornega sveta) in Herman Rigelnik, takratni predsednik uprave ACH, družbe, ki je bila takrat njena pomembna lastnica.

Boris Pesjak, nekdanji predsednik uprave Factor Banke, proti kateremu je vloženih sedem odškodninskih tožb in 18 prijav za preiskavo, o posameznih poslih ni hotel natančno govoriti, saj naj podrobnosti ne bi poznal. Pesjak je povedal tudi, da je v banki vse potekalo po načrtih, dokler ni leta 2013 Banka Slovenije zahtevala dokapitalizacije v višini 50 milijonov evrov, do katere pa ni nikoli prišlo.

Krediti na “lepe oči”
Pesjak je potrdil, da je Factor Banka odobravala tudi kredite z nižjo obrestno mero, namenjene zaposlenim in družinskim članom, ki pa naj komercialno ne bi bili škodljivi. S politiko ugodnejšega posojanja za znance in družinske člane naj bi bila seznanjena tudi Banka Slovenije, ki pa se na to ni nikoli odzvala.

Tudi Mihatovičeva na mnoga vprašanja ni znala odgovoriti, saj naj se konkretnih poslov ne bi spomnila. Za davkoplačevalsko sanacijo Factor Banke se ne čuti odgovorno: “V času in prostoru mislim, da sem delovala odgovorno,” 

Nič vedel in preverjal
Komisija je v zvezi s prodajo več zemljišč, ki niso bila zazidljiva, je pa v povezavi s tem banka na podlagi neke sheme odobrila 12 milijonov kredita, zaslišala tudi Cirila Dragonjo, a ta za posel ni vedel, kljub temu da je šlo za velik znesek. “Cene so bile po mojem mnenju realne,” je dejal. Cenitev ni preverjal, saj so to po njegovem počele posebne službe te banke.

Veliko stvari se ni spomnil
Logar je Dragonjo soočil z dejstvom, da je od 12 milijonov investicijskega kapitala 5 milijonov končalo nekje drugje, saj zavarovanje očitno ni bilo ustrezno. Ta je odgovoril, da je bilo verjetno zastavljeno z zemljiščem, menicami, avtomobili in s korporativnim poroštvom. Na večino vprašanj je odgovoril, da ni pravnik in da se ne spozna na zadeve. Veliko stvari se tudi ni spomnil. “Ne znam odgovoriti in špekulirati. Res se ničesar ne spominjam,” je dejal o oškodovanju Factor banke.

“Nisem bogat človek”
Pred komisijo je stopil tudi tajkun Herman Rigelnik, ki ga je revija Manager uvrstila visoko na lestvico najbogatejših Slovencev. Na vprašanje Logarja, koliko bogastva poseduje sedaj, je Rigelnik odgovoril: “Nisem bogat človek in nimam nobenih milijonov.” Prav tako je dejal, da ne ve, koliko denarja je prejel z izplačili dividend ACH družbi Protej, katere lastnik je. Logar mu je nato izpostavil podatke, da so družbo izčrpavali zaradi izplačila milijonskih dividend.

Za odgovornost za bančno luknjo v Factor banki je Rigelnik dejal, da nima z njo ničesar skupnega. “Z njo imam samo probleme,” je dejal. Kljub temu si želi, da bi krivce za bančno luknjo odkrili.

Želel se je oddaljiti od politike?
Rigelnik je v gospodarstvo prišel z dveh političnih položajev. Bil je minister za gospodarstvo v 80-letih prejšnjega stoletja pod socialistično vlado Janeza Zemljariča in nato pod Janezom Drnovškom. Kljub temu trdi, da v gospodarstvo ni prišel po politični liniji, temveč naj bi ga tja povabili ljudje iz Autocommerca: “Firma je bila v obupnem stanju in pred propadom. Tja sem šel, da bi se oddaljil od politike.”

Ž. K., M. P.