Iz Bruslja prišle kritike na račun Šarčeve vlade o uresničevanju koalicijske pogodbe, ki bi privedlo do povečanja strukturnega primanjkljaja

Foto: STA

Evropska komisija je danes še malenkost znižala napovedi za slovensko gospodarsko rast. Za letos tako državi napoveduje 4,3-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto 3,3-odstotno, za leto 2020 pa triodstotno. Prav tako v Bruslju ugotavljajo, da bi uresničitev obljub iz koalicijskega sporazuma lahko privedla v še večjo rast odhodkov. Strukturni primanjkljaj naj bi se tako z lanskih 0,4 odstotka potencialnega BDP letos povečal na 0,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa dosegel en odstotek.

Gospodarsko razpoloženje se bo v naslednjih letih po podatkih vseh pristojnih organizacij z leti poslabševalo. Z zadnjimi podatki Evropske komisije ta napoveduje vsakoletno upadanje bruto družbenega proizvoda vse do leta 2020.

V Bruslju so že v julija objavljeni vmesni gospodarski napovedi nekoliko znižali prvotne napovedi gospodarske rasti za Slovenijo. Julijska napoved 4,4-odstotne gospodarske rasti je bila za 0,3 odstotne točke nižja od spomladanske ocene. Za prihodnje leto je napoved takrat komisija znižala za 0,1 odstotne točke, na 3,5 odstotka.

Foto: STA

Napoved Evropske komisije je tako zdaj nekoliko nižja od napovedi osrednjih slovenskih ustanov. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj je namreč septembra napovedal 4,4-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 3,7-odstotno krepitev gospodarske dejavnosti. Banka Slovenije je medtem julija Sloveniji napovedovala 4,6-odstotno gospodarsko rast za letos in 3,9-odstotno za prihodnje leto.

Evropska komisija ugotavlja, da se je gospodarska rast v Sloveniji po 4,9-odstotni krepitvi BDP v lanskem letu ohranila na visoki ravni in dosegla 4,6 odstotka. Temu sta botrovala predvsem ugodni učinek zunanje trgovine in rast investicij, medtem ko je bila rast zasebne potrošnje nekoliko počasnejša.

A zaradi izgube gospodarskega zagona v najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnericah Slovenije v evrskem območju se je rast v drugi polovici leta po ocenah Evropske komisije umirila, o čemer pričajo tudi nekoliko nižje ravni gospodarskega razpoloženja v državi. Statistični urad bo sicer podatke o gospodarski rasti v tretjem četrtletju objavil konec tega meseca.

Zaskrbljeni zaradi koalicijskih obljub
V Bruslju še enkrat več opozarjajo na poslabšanje strukturnega položaja javnih financ zaradi pritiskov na odhodkovno stran javnih financ. Pri tem ugotavljajo, da bi uresničitev obljub iz koalicijskega sporazuma lahko privedla v še večjo rast odhodkov. Strukturni primanjkljaj naj bi se tako z lanskih 0,4 odstotka potencialnega BDP letos povečal na 0,8 odstotka, v prihodnjih dveh letih pa dosegel en odstotek.

C. Š.