Iz raziskave: Slovenija prva po reprodukciji lastnih elit. Če ste otrok revnih staršev, naj vam Bog pomaga …

Foto: STA

Slovenija se je še na eni mednarodni primerjavi znašla na prvem mestu. Sicer levičarska organizacija “The state of working America” je pripravila študijo, iz katere je razvidno, da izmed razvitih držav v Sloveniji otroci najredkeje presežejo dohodke svojih staršev.

Takoj za Slovenijo se je uvrstil Čile, prvo trojico pa zaključuje Italija. Vse tri prve države imajo faktor korelacije 0,5 ali višje, kar v praksi pomeni, da obstaja dokaj velika povezava med dohodki očetov in sinov oziroma, če je bil oče premožen, bo po vsej verjetnosti tudi sin.

Bolj preprosto povedano, ta raziskava razloži stanje, v katerem se je Slovenija znašla 25 let po osamosvojitvi. Kdor je imel že v prejšnjem režimu starše ali stare starše na visokih položajih, je tudi on sedaj – četudi v demokratičnem sistemu – predstavnik zgornje kaste. Lep primer je tako vnuk Edvarda Kardelja, ki je v demokratični Sloveniji vodil računsko sodišče, nato pa s prevaro volivcev postal celo evropski poslanec.

Nasprotno pa velja, da ima otrok peka v Sloveniji največ možnosti, da bo tudi sam postal pek. Povsem drugače je to v drugih državah. Celo v Združenih državah, ki veljajo za temelj kapitalistične ureditve, imajo revni otroci precej več možnosti, da napredujejo po socialni lestvici, kot pa v Sloveniji.

Grafična primerjava držav glede na korelacijo dohodkov med starši in otroki Vir: Prirejeno po "The state of working America", 12 edicija

Grafična primerjava držav glede na korelacijo dohodkov med starši in otroki. Vir: “The state of workign America”, 12 edicija

Igor Masten: Razlogi so izobrazba, dedovanje in …
Ekonomist in bančnik Igor Masten omenja tri poglavitne razloge, ki vplivajo na takšno stanje:

“Prvi razlog je prav gotovo izobrazba staršev, ki je v Sloveniji prav tako v veliki korelaciji z izobrazbo otrok, izobrazba pa je eden pomembnejših prediktorjev dohodka. V tem kontekstu je seveda pomembno tudi znanje, ne samo izobrazba. Drugi faktor je dedovanje, vemo namreč (grobo rečeno), da imamo Slovenci veliko premoženja v bančnih vlogah in nepremičninah. Tretji in morda najpomembnejši faktor pa je podjetništvo, ki je velik faktor socialne mobilnosti.”

Za socialno mobilnost je pomembno tudi, da si del “omrežja”
Masten je prepričan, da je razloge za nizko socialno mobilnost iskati predvsem v nestimulativnem podjetniškem okolju, ki se začne že pri vzgoji in nadaljuje v institucionalnem okvirju, torej državi. “Pomemben faktor je tudi struktura gospodarstva, biti del “omrežja” je izjemno pomembno v delu gospodarstva, ki je dominiran s strani države. Slovenija je točno takšna država, kjer sposobnosti niso glavni faktor socialne mobilnosti.”

Ž. K.