Kaj čaka slovensko gospodarstvo v letu 2020

Prihaja gospodarska ohladitev, vlada napoveduje več davkov in večji davčni primež, državni proračun je naravnan v deljenje bonbončkov, razdrobljen, strukturno neuravnotežen in ni usmerjen v investicije, temveč v sprotno javno porabo. Država strukturno ni pripravljena na novo krizo.

Za leto, v katerega smo vstopili, so napovedani manjši donosi gospodarskih družb in s tem tudi nižje dividende, del katerih se prelije v državni proračun. V podjetjih opozarjajo na naraščajoča politična in poslovna tveganja, hkrati se v podjetjih v državni lasti vrti kadrovski vrtiljak.

V Krki bodo imenovali naslednika Jožeta Colariča, ki se mu mandat izteče v letu 2021. Nasledil na bi ga David Bratož, zdajšnji član uprave v Krki.

Izgubili smo za celo generacijo prednosti
“Kot družba strukturno nismo pripravljeni na krize in v tem padcu, v prvi fazi, potem pa v počasnem izhodu iz krize izgubljamo prednost, ki smo jo imeli leta 1991,” je sredi decembra za Demokracijo dejal izredni profesor dr. Vito Bobek. Opozoril je, da je bila naša prednost v času osamosvojitve pred takratno Češkoslovaško, Poljsko in Madžarsko zelo velika, “za celo generacijo prednosti smo imeli”, je dejal. Nato smo to prednost izgubili. Čehi so nas že prehiteli, češki BDP na prebivalca po kupni moči je že višji, češki indeks človekovega razvoja je ugodnejši kot slovenski. Dve baltski državi in Slovaška pa sta zelo tesno za nami. Podatki tudi pritrjujejo, da smo se v Sloveniji šele leta 2017 vrnili na predkrizno raven bruto domačega proizvoda (BDP). Na to, da smo izgubili deset let, je opozoril tudi dr. Bobek in dodal, da smo glede na analize v teh letih imeli najmanjši prirast BDP med novimi članicami v EU.

Kadrovske rošade so se v Petrolu začele že v letu 2019. Ta čas ga vodi Nada Drobne Popovič, novo upravo bodo imenovali v letu 2020. Politično si to kadrovanje lastijo v SD.

Rezerv nismo ustvarili
Ob vsem tem bomo imeli v letu 2020 tudi največji proračun v zgodovini Slovenije, hkrati pa tudi veliko zakonsko prevzemanje obveznosti v prihodnje, zato je fleksibilnost razmeroma majhna. “Preprosto nismo ustvarili rezerv, ki bi jih lahko izkoriščali v času krize. Za Slovenijo je tudi značilno, da namenjamo največji delež BDP za socialne transferje, hkrati pa imamo najhitreje naraščajočo stopnjo tveganja revščine. To pomeni, da blaginje ne omogočajo socialni transferji, ampak je to gospodarska rast”.

Gospodarska rast že nekaj časa nazaduje
Rast BDP se je v zadnjih četrtletjih leta 2019 zmanjševala. V tretjem četrtletju 2019 je bila rast le 2-odstotna, kar je najmanj po letu 2015. Podatki kažejo tudi na hitrejše umirjanje investicij od pričakovanih in umirjanje izvoza. Za leto 2020 pa so za Slovenijo različne napovedi; Banka Slovenije nam napoveduje 2,5-odstotno gospodarsko rast, Evropska komisija pa 2,7-odstotno. Vsi pa opozarjajo na pasti.

Kadrovanje v Telekomu se je začelo v letu 2019, Tomaž Seljak pa je bil tretji predsednik uprave v letu 2019. Za Telekom je značilno upadanje prihodkov iz osnovne dejavnosti, z izgubo posluje tudi medijski del te družbe.

Slovenska gospodarska rast je namreč močno odvisna od izvoza, lani se je krepila tudi rast zasebne potrošnje. Slednje je bilo povezano z rastjo plač, predvsem v javnem sektorju, višjimi socialnimi transferji, pa tudi s pospešenim kreditiranjem prebivalstva, kar je Banka Slovenije s 1. novembrom 2019 omejila. Po prvih ocenah se je kreditiranje prebivalstva znižalo za 60 do 70 milijonov evrov mesečno oziroma do 840 milijonov evrov letno. Slednje pomeni manj nakupov in manj vplačanega davka na dodano vrednost v državni proračun. Posledice tega bodo vidne letos. Na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ob tem navajajo, da so se lani okrepili predvsem nakupi netrajnih proizvodov in storitev, rast nakupov trajnih dobrin pa se je umirila. Navajajo, da so potrošniki vse manj optimistični glede obetov v gospodarstvu, kar se med drugim odraža v nadaljnji rasti varčevanja gospodinjstev.

Izvoz se umirja že dlje časa
Drugi vzvod pospeševanja gospodarske rasti, ki je bila v letu 2019 po oceni okoli 2,8-odstotna, pa je izvoz, ki se v zadnjem obdobju umirja. Razlog je povečana negotovost v evrskem območju, ki je povezana z izstopom Združenega kraljestva iz EU, globalno upočasnitvijo gospodarske rasti pa tudi z nekaterimi drugimi protekcionističnimi ukrepi in gepolitičnimi napetostmi. Vse to vpliva tudi na vrednosti kazalnikov razpoloženja. Ta se v naših glavnih izvoznih partnericah znižuje.

V Zavarovalnici Triglav napovedujejo, da jih bo morebitna odprava dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja precej prizadela. V letu 2020 naj bi politično kadrovali tudi v tej zavarovalnici, zamenjali naj bi Andreja Slaparja.

Mednarodne institucije, kot so Evropska komisija, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Mednarodni denarni sklad (IMF) evrskemu območju, katerega del je tudi Slovenija, za leti 2020 in 2021 za zdaj še napovedujejo stabilno gospodarsko rast. Hkrati opozarjajo na povečana tveganja slabšega izida napovedi. Z drugimi besedami, ne strašijo, kar je z ekonomsko-monetarnega vidika razumljivo, a hkrati opozarjajo na pasti.

Kadrovanje v Telekomu se je začelo v letu 2019, Tomaž Seljak pa je bil tretji predsednik uprave v letu 2019. Za Telekom je značilno upadanje prihodkov iz osnovne dejavnosti, z izgubo posluje tudi medijski del te družbe.

Rekordna poraba javnega sektorja
Ob vsem tem se v Sloveniji soočamo z veliko javnofinančno porabo. Državni proračun za leto 2020 je rekorden v zgodovini samostojne Slovenije, načrtujejo skoraj 11 milijard evrov prihodkov. Največ denarja bodo porabili za plače in druge izdatke v javnem sektorju, proračun investicijsko ni naravnan, na kar so v času njegovega sprejemanja opozarjali tudi v opoziciji. Fiskalni svet je ob koncu leta organiziral redni posvet s poznavalci javnih financ in ekonomske politike, na katerem so mag. Marijana Bednaš, dr. Anže Burger, mag. Saša Jazbec, dr. Bogomir Kovač, dr. Janez Šušteršič in mag. Boštjan Vasle opozorili, da bi morali nosilci ekonomske politike, to je vlada, v večji meri upoštevati načelo previdnosti in se hkrati precej bolj posvečati kakovosti in strukturi izdatkov znotraj okvirov, določenih s fiskalnim pravilom. Snovalci ekonomske politike pa se morajo čim prej soočiti tudi z izzivi, ki jih prinaša pričakovano ohlajanje gospodarske rasti, dolgoročno pa še posebej demografske spremembe. Ekonomisti so opozorili tudi na vprašanje, ali so bila leta ugodnih gospodarskih razmer v zadostni meri uporabljena za oblikovanje fiskalnega prostora, ki bo potreben za čas upočasnjene rasti gospodarske aktivnosti.

Brez celovitega nabora politik
Na to, da proračun za leto 2020, pa tudi 2021, spremljajo precejšnja negativna tveganja, so v Fiskalnem svetu opozorili že novembra. “Že realizacija samo manjšega dela zaznanih tveganj bi lahko pomenila odklon od formalne skladnosti fiskalnih pravil,” so zapisali. Opozorili so tudi, da so v proračunu prenapeti pričakovani davčni prihodki, predvsem v delu, kjer vlada načrtuje večje prihodke iz boljše izterjave davkov. “Predpostavka o večji učinkovitosti po oceni Fiskalnega sveta predstavlja dodatno tveganje projekcij prihodkov predlaganih proračunov za obe leti,” so zapisali. Fiskalni svet še opozarja, da proračuna za leti 2020 in 2021 predstavljata nadaljevanje vodenja fiskalne politike brez začrtanega celovitega nabora politik za ustrezno zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ, zlasti v povezavi s stroški staranja prebivalstva.

Mercator se bo tudi v letu 2020 soočal s težavami, povezanimi z lastništvom in previsoko zadolženostjo, ki se ta čas giblje okoli 940 milijonov evrov.

V zadnjem obdobju pa so bili poleg tega sprejeti oziroma so v pripravi tudi ukrepi, ki bi lahko v prihodnje položaj javnih financ strukturno poslabšali. Pomanjkanje manevrskega prostora javnofinančne politike je namreč v preteklosti pogosto vodilo v krčenje investicij države. V obdobju umirjanja gospodarske rasti bi bila restriktivna fiskalna politika, zasnovana na krčenju investicij države, neustrezna in bi poslabšala tudi dolgoročne gospodarske izglede. V takšnih gospodarskih razmerah in ob precejšnjih negativnih makroekonomskih tveganjih bi morala zato vlada dosledneje upoštevati načelo previdnosti, kar ji nalaga zakon o fiskalnem pravilu.

Zadolženost države enormna
Skrb zbujajoče je tudi, da je Slovenija še vedno zelo zadolžena država. Dolg države se je z 8,8 milijarde evrov ob koncu leta 2008 v desetih letih povečal na 32,2 milijarde evrov. Povečanje je bilo enormno v letih od 2013 do 2015, po tem letu pa se dolg ohranja na ravni od 32 do 33 milijard evrov in se ne zmanjšuje. Za obresti po najetih posojilih plačujemo okoli 800 milijonov evrov letno. Pri tem imamo “srečo”, da so obrestne mere na mednarodnih finančnih trgih izredno nizke, sicer bi četrtino proračunskih prihodkov lahko dali samo za obresti. Ob prvem večjem pretresu nas to lahko zelo prizadene.

Adria Airways je šla v stečaj, za zdaj pa kljub velikim obljubam vladne koalicije rešitev ni na vidiku.

Na mednarodnih trgih brez optimizma
Ena od študij je pokazala, da je dve tretjini slovenskega izvoza opravljenega v krogu s polmerom 400 kilometrov. Naše največje izvozne partnerice so Nemčija, Avstrija, Hrvaška, Italija in Francija. Ob tem zadnji podatki kažejo, da nemška podjetja ne pričakujejo, da se bodo razmere v mednarodnem gospodarstvu v letu 2020 izboljšale. To so pokazali decembrski rezultati raziskave Združenja nemških gospodarskih zbornic (DIHK). Že pred tem pa je nemški statistični urad Destatis sporočil, da se je Nemčija z 0,1-odstotno gospodarsko rastjo v tretjem četrtletju za las izognila recesiji. Ob tem so statistiki objavili, da se je v tretjem četrtletju glede na drugega za odstotek povečal nemški izvoz, nemški uvoz pa je zrasel precej manj, in sicer za 0,1 odstotka. Od tod pozitivni prispevek neto izvoza (razlike med izvozom in uvozom) k nemškemu BDP v tretjem četrtletju. Iz tega je razvidno, da je nemški uvoz zrasel precej manj, kar je slabo sporočilo za naprej.

V Sloveniji trend navzdol že ob koncu leta 2017
V Sloveniji se je trend gospodarske aktivnost začel obračati navzdol konec leta 2017. Na to, da se gospodarstvo še naprej počasi ohlaja in smo v negotovem okolju, opozarjajo tudi v Združenju Manager. Tako kot Bobek se tudi v tem združenju strinjajo, da je odpornost pomembnejših gospodarskih podjetij v Sloveniji večja kot pred izbruhom finančne krize.

Dobiček v Cinkarni Celje zaradi ohlajanja gospodarstva upada že nekaj časa, posledično je bistveno nižji tudi dobiček, podjetje naj bi v letu 2020 prodali.

Težava pa je konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Ta se je po izbruhu finančne krize najprej poslabševala, padla je za okoli 4 odstotke, nato pa se je v prvem četrtletju 2012 začela izboljševati. To je trajalo do začetka leta 2017 in je stagnirala do konca leta 2018. Nato se je zaradi prehitevanja enotnih stroškov dela začela opazno zmanjševati. Ob koncu leta 2018 je bila sicer za 6 odstotkov večja kot v času zadnjega četrtletja 2008, vendar je bila rast konkurenčnosti v državah evroobmočja v tem obdobju večja za kar 12 odstotkov. To pomeni, da je konkurenčnost v evroobmočju v desetih letih zrasla še enkrat bolj kot v Sloveniji.

Kaj čaka gospodarstvo v letu 2020?
Klub slovenskih podjetnikov je pri tem navedel pet ključnih novosti za podjetnike. Spreminjajo se obračun dohodnine, višina davka na kapitalske dobičke in višina minimalne plače. Uvaja se omejitev znižanja davčne osnove za podjetnike in podjetja. Za študentsko delo začne veljati nova urna postavka. Vse gre v breme gospodarstva in v prid državnega proračuna. Najslabše pa je, da zaposleni od tega ne bodo imeli bistveno več. Ob nekoliko višji plači je vlada poskrbela, da so se vse storitve javnega sektorja predvsem zaradi višjih plač v javnem sektorju podražile, višji zneski na položnicah pa bodo udarili predvsem po žepih potrošnikov.

Vida Kocjan