fbpx

Ekonomist Lahovnik glede napovedane davčne reforme: “Ne gre za pravo reformo, ampak bolj za iskanje skupnega imenovalca ukrepov, ki bi bili všečni vsaj na kratek rok čim večjemu številu ljudi.”

Dr. Matej Lahovnik, ekonomist, politični analitik in nekdanji minister za gospodarstvo (Foto: STA)

Šarčeva vlada pripravlja davčno reformo, s katero po besedah ministra za finance Andreja Bertonclja želi razbremeniti delo, posledično pa z višjo potrošnjo prispevati k podpori gospodarske rasti. Ob tem so napovedali, da bo izpad delno pokrit z višjo obdavčitvijo kapitala in, kot pravijo, z boljšim pobiranjem davkov. Medtem ko sindikati in delodajalci v prvih odzivih pozdravljajo razbremenitev dela, vseeno ostajajo previdni. Po prepričanju nekdanjega ministra in ekonomista Mateja Lahovnika gre bolj za davčno prerazporeditev bremena kot pa za davčno reformo. Da reforma, kot je zdaj zasnovana, ni namenjena niti spodbujanju konkurenčnosti niti spodbujanju razvoja, ampak izboljšanju položaja bolje plačanih javnih uslužbencev pa menijo v liberalni stranki Prstan.

Ob napovedi, da bo glavnina sprememb uveljavljena v prihodnjem letu, spremembe pri regresu pa še letos, je Bertoncelj izpostavil, da se delo mora izplačati. Po njegovih besedah višji neto dohodki in večja mednarodna konkurenčnost slovenskega trga dela predstavljata glavni cilj davčne reforme, saj bi se zmanjšal davčni primež.

Največji učinek bo viden pri tretjem dohodninskem razredu
Spremembe dohodnine so predvidene v obliki zvišanja mej davčnih razredov, v nekaterih razredih pa sta predvidena znižanje davčnih stopenj ter dvig splošne in dodatne splošne olajšave. “V prvem razredu je predvideno zvišanje spodnje meje neto letne davčne osnove z 8.021 na 8.500 evrov, stopnja bi ostala pri 16 odstotkih. V drugem razredu bi se meja zvišala z 20.400 na 25.000 evrov, stopnjo bi znižali s 27 na 26 odstotkov. V tretjem razredu bi mejo zvišali z 48.000 na 50.000 evrov, stopnjo bi znižali s 34 na 32 odstotkov. V četrtem razredu bi mejo zvišali s 70.907 na 80.000 evrov, stopnja bi ostala pri 39 odstotkih. Peti razred bi bil za tiste z neto davčno osnovo nad 80.000 evrov, stopnja bi ostala pri 50 odstotkih. Splošno olajšavo bi zvišali s 3.303 na 3.500 evrov, dodatno splošno olajšavo pa s 6.520 na 6.717 evrov. Ohranili bi olajšave za vzdrževane družinske člane.” Po besedah ministra bi bil največji učinek viden pri tretjem dohodninskem razredu, ki ga je označil kot najbolj produktiven del družbe, ob tem pa dodal, da so sledili tako predlogom s strani delodajalcev kot tudi sindikatov.

“Ob uveljavljanju le splošne olajšave bi imel zavezanec z dohodkom v višini minimalne plače 32 evrov višji neto dohodek, zavezanec s povprečno plačo 144 evrov višji neto dohodek in zavezanec s plačo v višini dveh povprečnih plač 670 evrov višji neto dohodek na leto. Spremembe pri dohodnini bi uvedli z letom 2020, kar pomeni, da bi se spremembe upoštevale pri mesečnih izplačilih v letu 2020, poračun pa bi bil izveden v letu 2021,” so po poročanju STA pojasnili na ministrstvu.

Glede dodatne razbremenitve regresa Bertoncelj izpostavlja, da regres do višine povprečne bruto plače tako kot sedaj ne bi bil vključen v dohodnino. Bil bi pa ob tem še v celoti oproščen plačila socialnih prispevkov (sedaj do višine 70 odstotkov), kar pomeni, da bi delavec v celoti prejel regres, ki bi ga podjetje izplačalo v višini do povprečne bruto plače. “Tako bi bilo izplačilo zaposlenemu, ki bi prejel regres v višini 1.184 evrov (70 odstotkov povprečne bruto plače 1.692 evrov, ki je sedaj oproščen plačila prispevkov), višje za 243 evrov. Izplačilo regresa zaposlenemu z minimalno plačo in regresom v višini povprečne bruto plače pa bi bilo višje za 190 evrov, so izračunali na ministrstvu. Pri nagradi za poslovno uspešnost bodo mejo za izvzem iz dohodnine, ki je sedaj v višini 100 odstotkov povprečne bruto plače, predvidoma v letu 2020 zvišali na 150 odstotkov, v letu 2021 na 175 odstotkov in v letu 2022 na 200 odstotkov povprečne bruto plače.”

Foto: STA

Z zvišanjem davka od dohodka pravnih oseb bi deloma krili izpad 270 milijonov evrov
Po ocenah finančnega ministrstva se bo z razbremenitvami pri prejemkih zaposlenih v državno blagajno steklo okrog 270 milijonov evrov manj, izpad pa bi deloma nadomestili z zvišanjem davka od dohodka pravnih oseb. V letih 2020-2022 bi davek zvišali po eno odstotno točko s sedanjih 19 na 22 odstotkov. Hkrati pa bi določili, da efektivna obdavčitev podjetij ne bi smela biti nižja od petih odstotkov. Po besedah ministra efektivna obdavčitev trenutno znaša povprečno med 12 in 13 odstotkov. Napovedali so ohranitev cedularne obdavčitve nekaterih dohodkov (dobičkov iz kapitala, obresti in dividend ter dohodkov iz oddajanja premoženja v najem), stopnjo pa bi s 25 odstotkov zvišali na 30 odstotkov. 

“Pri tem bi uvedli spremembe pri znižanju obdavčitve dobička iz kapitala glede na dobo imetništva – medtem ko se sedaj po petih letih imetništva kapitala stopnja zniža na 15 odstotkov, po 10 letih na 10 odstotkov, po 15 letih na pet odstotkov in po 20 letih na 0 odstotkov, bi sedaj bila prvih 10 let stopnja 30 odstotkov, nad 10 let pa 15 odstotkov. Z zvišanji pri dohodku pravnih oseb in cedularni obdavčitvi naj bi država dobila 110 milijonov evrov več. Še 160 milijonov evrov, potrebnih za pokritje omenjene razbremenitve pri plačah (270 milijonov evrov), pa naj bi dobili z bojem proti davčnim utajam, sivi ekonomiji in socialnim goljufijam. Toliko so namreč tovrstni ukrepi prinesli v lanskem letu.”

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije proti zvišanju davka od dohodka pravnih oseb
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije izpostavljajo, da gre predlog davčnih sprememb finančnega ministrstva načeloma v pravo smer, so pa napovedali, da bodo podrobnejšo opredelitev podali ob uradnem predlogu. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pozdravljajo razbremenitev stroškov dela, pri tem pa nasprotujejo zvišanju davka od dohodka pravnih oseb. Ob tem izpostavljajo, da je razbremenitev stroškov dela že vrsto let med najpomembnejšimi zahtevami obrtnikov in podjetnikov, zato tudi pozdravljajo predlog za razbremenitev stroškov plač zaposlenih. Po besedah predsednika Branka Meha so v zbornici proti zvišanju davka od dohodka pravnih oseb. “Po drugi strani pa menimo, da zviševanje davka od dohodka pravnih oseb ni potrebno. Mikro in mala podjetja namreč svoj dobiček vlagajo v razvoj podjetij in posodobitev opreme. Hkrati pa podjetja z zaposlovanjem in gospodarsko aktivnostjo že tako ali tako veliko prispevajo v državno blagajno.” Po besedah Meha namreč država zadnjih nekaj let vsako leto pobere za milijardo evrov več davkov, zaradi česar so dodatne obremenitve gospodarstva povsem odveč.

Po prepričanju Lahovnika gre bolj za neko davčno prerazporeditev bremena kot pa za davčno reformo, pri čemer je pozitivno, da se razbremenjujeta regres in poslovna uspešnost ter se popravljajo meje dohodninskih razredov. “Najbolj problematično pa je to, da se hkrati povečuje cedularna obdavčitev kapitala za 5 odstotnih točk oziroma 20 odstotkov. Tudi da se povečuje davek od dohodka pravnih oseb, oboje je slab signal investitorjem, tako domačim kot tujim. Dodaten problem, ki ga vidim, je dejstvo, da po novem tudi po preteku 20 let ostaja obdavčitev kapitalskih dobičkov. Pojavlja se vprašanje, ali bodo tovrstni dobički obdavčeni tudi v primeru prenosa družinskih podjetij med generacijami. Lahko bi bilo izrazito nestimulativno za družinsko podjetništvo. V celoti gledano mislim, da ne gre za pravo reformo, ampak bolj za iskanje skupnega imenovalca ukrepov, ki bi bili všečni vsaj na kratek rok čim večjemu številu ljudi. Ne gre pa zanikati, da ima tudi pozitivne korake, v mislih imam predvsem razbremenitev regresa, poslovno uspešnost in popravke meja dohodninskih razredov,” poudarja Lahovnik.

Večina slovenskih ekonomistov nasprotuje socialističnim idejam o univerzalnem temeljnem dohodku. (Foto: STA)

N. Ž.