Nekdanja novinarka RTV SLO Simona Rakuša s podjetjem Sintegra Lab “svetovala” DUTB, a je Računsko sodišče ugotovilo absurdne nepravilnosti!

Foto: Twitter

Znano je, da je slovenska politika prava hobotnica povezav, ki ji seveda ne manjka tudi lovka, ki dosega medije. Znan pregovor v tem primeru še kako dobro opiše situacijo pri nas – “roka roko umije”. Mnogi novinarji, ki so pisali v prid in po nareku levičarske politične elite, so “napredovali” na boljše položaje, seveda plačane s strani države. Sicer pa napredovanje samo po sebi privoščimo vsakomur, če bi to izhajalo iz pravičnosti, ne pa iz “uslug” in iz državnega proračuna – za kup nepravilnosti, ki jim očitno posamezniki niso kos. Tako se godi nekdanji novinarki RTV Slovenija Simoni Rakuša, ki je zapustila novinarske vode, ustanovila pa družbo Sintegra Lab, preko katere je DUTB (Družba za upravljanje terjatev bank) oziroma slabi banki “svetovala” pri pripravi komunikacijske strategije in za to mastno zaslužila. A v revizijskem poročilu o pravilnosti poslovanja je Računsko sodišče ugotovilo kup finančnih in drugih nepravilnosti, za katere je, mimogrede, v dveh letih zaslužila skoraj 100 tisoč evrov. Ni pa zanemarljivo niti dejstvo, da je preko svojega podjetja državnemu zboru nudila “strokovno izobraževanje zaposlenih”, za katerega je prejela skoraj 14 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja.

Če je bila Simona Rakuša podpisnica “peticije zoper medijsko cenzuro”, kjer se je podpisalo 571 novinarjev (mimogrede, med njimi tudi člani otroške revije Ciciban), ki jim je šla v nos vlada Janeza Janše in so ga zato obtožili omejevanja medijske svobode, se je sedaj sama znašla v tem krogu. In da se to pogosto dogaja, da primer, ko se levičarski režimski novinarji kar naenkrat znajdejo med dobro plačanimi piarovci, ni osamljen, priča tudi “napredovanje” Dnevnikovega novinarja Svena Berdona. Dobil je namreč službo v odnosih z javnostjo na vrhovnem sodišču.

Branko Masleša si je za piarovca omislil tudi Dnevnikovega režimskega novinarja Svena Berdona. (Foto: STA)

V sredo je Računsko sodišče izdalo revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja slabe banke (DUTB) v letih 2014 in 2015 in ga ocenilo z negativnim mnenjem. Smotrnost reševanja bank pa je bila po mnenju revizorjev takšna: “neučinkovito in negospodarno”. Z DUTB sta vladi Alenke Bratušek in pozneje Mira Cerarja reševali bančni sistem, slaba banka je dobila sploh najslabšo možno oceno, ki jo lahko dodeli računsko sodišče. Temu je botrovalo kup nepravilnosti, katerim je svoj delež dodala tudi nekdanja novinarka Rakuševa.

Sumljivi posli podjetja Rakuševe se pojavijo že pri sklepanju pogodbe z DUTB
V revizijskem poročilu so zapisali, da je DUTB zaradi “potreb po podpori na področju komuniciranja z mediji in drugimi deležniki ter za pripravo strategije komuniciranja opravila izbor izvajalca”, in se je kot najprimernejša izkazala ravno družba Sintegra Lab. V začetku pogodbe sta se DUTB in podjetje Rakuševe, po podatkih Računskega sodišča, dogovorila za določene storitve, ki so jih iz meseca v mesec brez potrebe povečevali. “Kasneje sta se dogovorili za povečanje mesečnega števila svetovalnih ur in tudi za povišanje mesečnega pavšalnega zneska za plačilo opravljenih storitev.” Pozneje pa sta se družbi še dogovorili “za razširitev predmeta pogodbe, saj je Sintegra Lab izvedla poglobljeno medijsko raziskavo in analizo ozadij ter ključnih deležnikov”. 

Po pravilih podjetju Sintegra Lab ne bi smeli dvakrat podaljšati pogodbe
“Ob izteku veljavnosti je bila pogodba obakrat podaljšana, s čimer so kršili določila pogodbe o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranja, iz katerih izhaja, da je pogodba sklenjena za čas enega leta in se lahko podaljša za 12 mesecev,” so zapisali v revizijskem poročilu. Iz tega bi lahko razbrali, da je bilo to delo verjetno že od samega začetka “namenjeno” podjetju Rakuševe in da konkurence niti niso imele veliko možnosti. Saj so kljub pravilom, da se pogodba lahko podaljša le enkrat, le-to podaljšali dvakrat.

Podjetje Rakuševe je poslovalo nepregledno in predrago
Poleg tega revizijsko poročilo ugotavlja, “da pogodba predstavlja nepregledno poslovanje, kar pomeni, da niso zagotovili preglednosti poslovanja”. Pogodba o strateškem svetovanju in podpori na področju komuniciranje je bila sprva sklenjena za določen čas enega leta, v obliki mesečnega pavšala 3.850 evrov brez DDV. “Iz navedenega sledi, da je ocenjena vrednost posla za čas veljavnosti pogodbe (eno leto) znašala 46.200 evrov.” Pri tem so ugotovili, “da so ravnali v nasprotju s pravili javnega naročanja, saj bi glede na ocenjeno vrednost morala izvesti (DUTB) ustrezen postopek izbora najugodnejšega ponudnika”.

Rakuševa je lažno poročala o izvedenih svetovalnih storitvah
Iz revizijskega poročila je razvidno, da je Rakuševa poročala, da je izvedla svetovalne storitve v času, ko so bili zaposleni DUTB dejansko zaposleni z drugimi stvarmi. “Družba Sintegra Lab je po koncu vsakega trimesečnega obdobja posredovala poročilo, v katerem je opisala opravljene storitve za vsak mesec posebej, in jih opredmetila s količino porabljenih svetovalnih ur na mesec. Primerjali smo dela, ki izhajajo iz poročil o opravljenih storitvah, z deli, ki so jih opravljali zaposleni na DUTBIz primerjav izhaja, da so se storitve družbe Sintegra Lab vsebinsko prekrivale z delovnimi nalogami, ki so jih imeli zaposleni na delovnih mestih.”

Absurd: DUTB je imel že usposobljene zaposlene, ki bi lahko opravljali delo, ki ga je opravljala Rakuševa
Zadnja nepravilnost je naravnost absurdna, saj je imela slaba banka za storitve, ki jih je opravljala, že svoje zaposlene, a je kljub temu mastno plačevala Rakuševo. “DUTB je zunanjim izvajalcem plačevala storitve, za opravljanje katerih je že imela zaposleni osebi v lastnem kolektivu. Lahko bi te storitve izvedla z lastnimi zaposlenimi,” je razvidno iz revizijskega poročila.

Iz spodnjega grafa iz Erarja je razvidno, da je Simona Rakuša prejela skoraj 100 tisoč evrov od DUBT, morda še več, saj je Računsko sodišče opozorilo na nepregledno poslovanje. Zanimivo pa je dejstvo, da je nudila svoje strokovno svetovanje tudi zaposlenim v državnem zboru, za kar je davkoplačevalcem zaračunala skoraj 14 tisoč evrov.

Foto: Erar

 

Foto: Erar

A. G.