Bankir Igo Gruden ne ve, kdo je zvrtal bančno luknjo

Nekdanji predsednik izredne uprave Probanke Igo Gruden (foto: STA).

Prelaganje odgovornosti za nastalo bančno luknjo se nadaljuje. Na današnjem zaslišanju preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu se je nekdanji predsednik izredne uprave Probanke Igo Gruden izmikal, češ, da ne bi mogel reči, kdo je najbolj odgovoren za sporne posle, ki so povzročili bančno luknjo. 

Predsednik komisije Anže Logar je želel na današnjem zaslišanju izvedeti imena ljudi, ki so odgovorni za sporne posle in kredite, ki so banko pripeljali do znanega stanja. Igo Gruden, ki ga je na mesto predsednika izredne uprave v Probanki postavila Banka Slovenije, ni želel konkretno navesti, kdo je za to odgovoren. Po njegovem nosi največjo odgovornost uprava skupaj z nadzornim svetom.

Logar ga je nato vprašal, kako – glede na to, da je bil do junija predsednik izredne uprave, prej pa član uprave – nima podatkov o teh ljudeh. “Kako torej ne veste?” ga je zanimalo. Gruden je nato pojasnil, da so kazenske ovadbe podane na podlagi spornih poslov, in ne oseb. “To morajo pa organi pregona dokazati,” je še dodal.

Zakaj so zaposleni molčali o nepravilnostih?
Tudi na vprašanje, zakaj je celoten kolektiv Probanke o teh nepravilnostih molčal, Gruden ni znal odgovoriti. “Težko na to odgovorim. Naše sodelovanje z zaposlenimi je bilo dobro. Tisti zaposleni, za katere so obstajali določeni sumi za kazniva dejanja, so odšli prostovoljno ali pa so bili odpuščeni. Za večje kredite se je odločalo na upravi,” je pojasnil.

Igo Gruden je zatrdil, da nihče – niti “od zunaj” niti “od znotraj” – ni želel vplivati na to, da se sum storitve kaznivega dejanja ne bi prijavil. “Meni to ni poznano,” je trdil. Po njegovih besedah se je uprava o takšnih prijavah vedno posvetovala.

Gruden ne ve, kolikšen del od 323 milijonov je ostal nepregledan
Bančno luknjo so poglabljala tudi slaba zavarovanja terjatev. Zasliševalci so se spraševali, kdo bi moral opozoriti na takšna dejstva, da ne bi prišlo do čezmernega tveganja. “Imamo oddelek za tveganja. Kar se tiče celotne banke, bi na ta tveganja moral biti pozoren nadzorni svet,” je bil prepričan Gruden. Nekdanji predsednik izredne uprave prav tako ni seznanjen, kolikšen del od 323 milijonov evrov je ostal nepregledan. “Del pregleda portfelja bi moral končati DUTB,” je zatrjeval.

Konflikte interesov se je dalo obvladovati
Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek je Grudna vprašal, ali so se v upravi poleg pregledov bilanc ukvarjali tudi s konflikti interesov pri kreditih in poslih. Slednji je zatrdil, da so bili na to pozorni, vendar je poudaril, da “konflikt interesov ni bil prisoten oziroma ni bil prisoten toliko, da ga ne bi morali obvladovali”. Dobovšek je tudi vprašal, zakaj se je uprava osredotočila na kazensko odgovornost, na odškodninsko pa ne. Tudi tega Gruden ni znal točno pojasniti.

N. K.